Prehlad ≠ gripa

Po ocenah v Sloveniji vsako leto za gripo zboli več kot 60.000 ljudi. Dobro je, da se naučimo ločiti med obema boleznima, saj se lahko pred gripo precej zanesljivo zavarujemo s cepljenjem. V spodnji tabeli vam predstavljamo osnovne razlike med obema obolenjema, v nadaljevanju pa jih bomo tudi obširneje opisali.

Prehlad

Prehlad je vnetje zgornjih dihal (nosu, žrela in grla). Povzroča ga več kot 200 različnih vrst virusov. Tako v življenju prebolimo povprečno 200 prehladov – odrasli nekako dva do štiri, otroci pa šest do osem prehladov na leto. Preboleli prehlad, ki ga je povzročila ena vrsta virusa, ne daje odpornosti proti drugim vrstam, zato telo ne more nikoli zgraditi obrambe proti vsem. Ob prehladu moramo predvsem čim več počivati in piti veliko tople tekočine. Za krepitev obrambne sposobnosti organizma je priporočljivo uživati vitamin C. Značilne bolezenske znake, ki spremljajo prehlad – vročino, nahod, bolečine v žrelu in grlu, kašelj, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih –, pa lahko lajšamo z zdravili brez recepta.

Zaradi prehlada pogosteje pride do odsotnosti z dela in pouka kot zaradi vseh drugih bolezni skupaj.

Gripa

Gripa (influenca) je akutna virusna bolezen dihal. Spremljajo jo vročina, glavobol in bolečine v mišicah. Značilen zanjo je tudi nenaden pojav visoke temperature, dražečega občutka v žrelu ter suhega kašlja. Pogosti so resni zapleti s pljučnico. Starejši ljudje in kronični bolniki so zaradi zapletov v večji nevarnosti. Gripa je nevarna zaradi hitrosti širjenja, velike obolevnosti pa tudi zaradi pogostih zapletov. Za postavitev točne diagnoze je potrebna laboratorijska potrditev – zgolj opis težav in fizikalni pregled ne zadoščata.

Povzročitelji gripe

Gripo povzročajo virusi influence A, B in C. Posebna značilnost virusov influence A in B je
sposobnost spreminjanja antigenov, kar povedano drugače pomeni, da se stalno pojavljajo novi podtipi virusa. Proti tem nimamo protiteles, zato se lahko znova okužimo in zbolimo. Na nekaj let se virus tako zelo spremeni, da zaradi “odsotnosti” ustreznih protiteles zboli veliko ljudi.

Pandemija “španske gripe” v prejšnjem stoletju (pozimi leta 1918/19) je zahtevala več kot 20 milijonov žrtev.

Tedaj govorimo o epidemiji gripe. Epidemije influence B se pojavljajo na štiri do šest let, influence A pa na dve do tri leta. Epidemije gripe se pri nas pojavljajo v zimskih mesecih, v tropih pa v deževnem obdobju. Virus influence A lahko povzroča celo pandemije, kar pomeni, da ima epidemija večje razsežnosti. Pandemije se pojavljajo na 10 do 40 let. Virus influence C se ne spreminja; okužbo z njim prebolimo že v otroštvu, pozneje pa imamo protitelesa, ki nas ščitijo pred ponovno okužbo.

Načini prenosa

Za prenos povzročitelja okužbe so primerni zlasti zaprti prostori. Bolniki širijo kužne kapljice s kašljem in kihanjem, mogoč pa je tudi prenos z neposrednim stikom z bolnikom. Bolnik izloča velike količine virusa celo do 14 dni, zato lahko okuži veliko zdravih oseb. Okužimo se z neposrednim vdihavanjem kužnih kapljic v zraku. Prenos omogoča tudi posušena sluz, v kateri lahko virus preživi več ur.

Inkubacijska doba in trajanje obolenja

Inkubacijska doba – to je obdobje od okužbe do pojava znakov bolezni – je kratka. Najpogosteje traja 24 – 72 ur. Obolenje lahko traja do sedem dni.

Bolezenska slika

Znaki bolezni – visoka vročina, celo do 41 °C, mrzlica, glavobol, huda utrujenost ter bolečine v mišicah in križu – se pojavijo nenadno. Pridružijo se jim suh, dražeč kašelj, hripavost, bolečine v žrelu, pekoče bolečine v očeh, zamašen nos, lahko tudi bister izcedek iz nosu. Vročina traja neprekinjeno dva do pet dni. Bolezen redkeje poteka v dveh obdobjih z vmesnim padcem in ponovnim porastom telesne temperature. Po četrtem dnevu, ko se splošno počutje izboljšuje, postane suh kašelj izrazitejši in lahko traja še 10 do 14 dni. Gripa ima pri bolnikih z različnimi kroničnimi boleznimi – zlasti srčnimi, pljučnimi, ledvičnimi in presnovnimi – hujši potek. Pri teh bolnikih je temperatura dolgotrajnejša, kašelj je vse hujši, bolezen težje prenašajo in pogosteje se pojavijo zapleti. Tudi okrevanje teh bolnikov je daljše.

Bolezenska slika je pri majhnih otrocih manj značilna in bolj podobna drugim virusnim okužbam dihalnih poti. Ob visoki temperaturi se pri manjših otrocih pogosto pojavijo vročinski krči, otroci pogosto tudi bruhajo, redkeje pa imajo blago drisko, bolečine v ušesih ali izpuščaje po koži.

Zapleti

Ob prebolevanju gripe se lahko razvijejo številni zapleti, npr. virusna ali bakterijska pljučnica, krup, vnetje obušesne žleze slinavke, hude bolečine v mišicah, vnetje srčne mišice in vnetje osrčnika, zapleti v osrednjem živčevju ali dodatne bakterijske okužbe. Nekateri od njih minejo sami od sebe (npr. vnetje obušesne žleze slinavke in bolečine v mišicah), drugi pa zahtevajo zdravljenje z zdravili (npr. nekatere pljučnice). Včasih je potreben celo sprejem v bolnišnico. Ob epidemijah gripe število sprejemov v bolnišnice močno naraste. Poveča se umrljivost – ne le zaradi gripe in pljučnice, temveč tudi med srčnožilnimi bolniki in bolniki z drugimi kroničnimi  boleznimi, ki jih gripa lahko sproži ali poslabša. V največji nevarnosti zaradi gripe in njenih zapletov so ljudje, starejši od 65 let.

Preprečevanje gripe

Kot za številne druge bolezni tudi za gripo velja, da je cepljenje najzanesljivejši način preprečevanja. Drugi ukrepi, ki zmanjšajo nevarnost okužbe v obdobju epidemije gripe, pa so: izogibanje bivanju v zaprtih prostorih, kjer je veliko ljudi (množične prireditve, kino dvorane, natrpani avtobusi ali vlaki …), temeljito in pogosto zračenje prostorov, vzdrževanje dobre kondicije, redna telesna vadba, kakovostna prehrana, pa tudi pogostejše umivanje rok ne bo odveč. Da bi omejili širjenje okužbe, naj oboleli ostanejo v postelji. Pri kihanju in kašljanju naj uporabljajo robčke in se izogibajo telesnim stikom.

Cepljenje

Naše telo ustvari protitelesa v dveh tednih po cepljenju. Najprimernejši čas za cepljenje je konec oktobra in v začetku novembra, torej pred sezono gripe. Zaščita je kratkotrajna, le nekaj mesecev, zato je treba cepljenje pred vsako sezono ponoviti. Ljudi, ki med aprilom in septembrom potujejo na južno poloblo in v zadnjih nekaj mesecih niso bili cepljeni proti gripi, je dobro cepiti 14 dni do 1 mesec pred načrtovanim potovanjem.

Cepivo

Cepivo proti gripi vsebuje viruse influence A in B tistih podtipov, ki so povzročali okužbe v
pretekli sezoni in tistih, za katere predvidevajo, da bodo krožili v naslednji sezoni. Če so podtipi virusov v cepivu dobro izbrani, preprečimo pojav bolezni pri 70 do 90 % cepljenih.

Učinek cepiva je slabši pri mlajših otrocih, pri starejših od 65 let in pri nekaterih kroničnih bolnikih, torej prav pri tistih, ki gripo prebolevajo teže in z več zapleti. Vendar pa tudi pri teh bolnikih cepivo sproži vsaj delno zaščito; ne prepreči sicer pojava bolezni, prepreči pa težji potek in zaplete.

Neželeni učinki po cepljenju

Novejša cepiva proti gripi so izboljšana, t. i. mrtva cepiva iz celega virusa. Za otroke se uporabljajo cepiva iz delov virusov, zato so neželeni učinki redki. Manj kot tretjina cepljenih ima na mestu cepljenja rdečino in oteklino. Redko se nekaj ur po cepljenju pojavijo vročina, utrujenost in bolečine v mišicah. Te težave minejo v enem do dveh dneh.

Kontraindikacije

Cepivo proti gripi pridelujejo na piščančjih zarodkih, zato cepljenje odsvetujemo osebam, ki jim uživanje jajc povzroči hudo preobčutljivostno reakcijo z otekanjem ustnic ali jezika, težavami z dihanjem ali izgubo zavesti. Enako velja za osebe, preobčutljive na piščančje beljakovine ali druge sestavine cepiva. Pri osebah, ki prebolevajo akutno bolezen z vročino, cepljenje odložimo.

Koga cepimo

Ker s cepljenjem zmanjšamo možnost obolevanja, ga priporočamo vsem, posebej pa tistim,
pri katerih je tveganje, da bodo prebolevali težjo obliko bolezni in imeli zaplete, večje. Med otroki so bolj ogroženi tisti, ki se zdravijo zaradi kroničnih bolezni dihal, srca, ledvic, presnovnih motenj (tudi sladkorne bolezni), motenj imunosti in revmatskih obolenj (zlasti če so zdravljeni z aspirinom). Priporoča se tudi cepljenje družinskih članov teh bolnikov. Med odraslimi se cepljenje prav tako priporoča vsem kroničnim bolnikom, osebam, starejšim od 65 let, varovancem domov za ostarele ter zdravstvenemu osebju in ljudem v poklicih, kjer je več stikov z ljudmi in zato možnost okužbe večja.

Zdravljenje

Gripa v enem tednu večinoma izzveni sama po sebi in ne pušča posledic. Če poteka brez zapletov, zadostuje počitek, obilo toplih napitkov, ob dražečem kašlju zdravilo za pomirjanje kašlja. Visoko temperaturo in bolečine v mišicah pri otrocih lajšamo s paracetamolom. Ob virusnih okužbah otrokom, mlajšim od 12 let, ne dajemo acetilsalicilne kisline (aspirina), saj obstaja možnost, da je v povezavi z nekaterimi virusnimi okužbami vpletena v nastanek Reyevega sindroma pri otrocih (prizadetost možganov in jeter, ki se kaže z motnjami zavesti). Če pride do zapletov, je trajanje bolezni daljše, napoved poteka pa slabša. Zdravila, ki zavirajo razmnoževanje virusov, omilijo in skrajšajo potek bolezni, če jih vzamemo v samem začetku bolezni. Za zdravljenje otrok pa niso primerna, ker imajo številne neželene učinke. Bakterijske zaplete zdravimo z ustreznimi antibiotiki.

Virus gripe lahko povzroči tudi krup, to je vnetje v področju grla, ki pogosteje prizadene otroke med 3. mesecem in 5. letom starosti. Otrok je hripav, lajajoče kašlja; če je zapora v področju grla večja, pa tudi značilno glasno, cvileče in težko diha. Pogosto pomagajo že vlažne inhalacije, treba pa je obiskati zdravnika, ki odloči, ali otrok potrebuje tudi druga zdravila.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 17, december 2007.