Respiratorni sincicijski virus (RSV) povzroča akutne okužbe dihal v vseh starostnih obdobjih. Klinična slika bolezni je v veliki meri odvisna od starosti in pridruženih bolezni. Praktično vsi otroci se z RSV okužijo v prvih dveh letih življenja. Pri več kot 20 odstotkih otrok poteka primarna okužba s prizadetostjo spodnjih dihal.
Ekonomsko in zdravstveno breme okužb z respiratorno sincicijskim virusom (RSV) pri otrocih je ogromno, saj za akutno okužbo spodnjih dihal letno na svetu zboli 34 milijonov otrok, mlajših od 5 let, od tega se jih zdravi v bolnišnicah 3,4 milijona. Letna incidenca pojavljanj okužb z RSV pri odraslih je okrog 5,5 odstotka in je skoraj dvakrat višja kot pri gripi. Ponovne okužbe z RSV se pojavljajo pogosto pri ljudeh vseh starosti, saj imunost po preboleli okužbi ni popolna oziroma stalna. Večina ponovnih okužb je simptomatskih: praviloma so prizadeta le zgornja dihala. Obstajajo pa skupine bolnikov, pri katerih okužbe z RSV lahko potekajo s težko klinično sliko ali so celo smrtne. Bolj ogroženi so prezgodaj rojeni otroci, otroci s kronično pljučno ali prirojeno srčno boleznijo, bolniki s prirojenimi ali pridobljenimi motnjami imunosti in starostniki. Ti bolniki večkrat potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, več jih tudi umre.
Največ obolelih od decembra do februarja
Okužbe se pojavljajo vsako leto v jesensko- zimskem času (pri nas od novembra do aprila). Največ obolelih je od decembra do februarja. Potek epidemij je nepredvidljiv, znano pa je, da se pojavljajo večje epidemije vsakih nekaj let. V zimskih mesecih je RSV vodilni virusni povzročitelj akutnih okužb dihal, zaradi katerega otroci potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. RSV je zelo pomemben povzročitelj pljučnic tudi pri starostnikih in odraslih s kroničnimi srčnimi ali pljučnimi boleznimi. Smrtnost zaradi okužb z RSV pri teh bolnikih je podobna kot pri gripi. Še težjo bolezen povzroča RSV pri bolnikih z motnjami imunosti, smrtnost pri njih lahko tudi 50-odstotna.
RSV se prenaša z bolnika na zdravo osebo z izločki dihal pri tesnem stiku. Prenaša se kapljično ob kašljanju in smrkanju, pa tudi ob neposrednem stiku preko rok, ki so onesnažene z izločki dihal. Pomembno je vedeti, da virus lahko preživi na neporoznih površinah več kot 24 ur in se tako prenaša naprej preko rok. RSV vstopi v telo skozi sluznico nosu in/ali oči.
Obolele otroke moramo skrbno opazovati
Inkubacija (čas od prenosa do izbruha bolezni) je običajno 2 do 6 dni. Pri dojenčku in majhnem otroku se najprej pojavijo znaki okužbe zgornjih dihal z izcedkom iz nosu ali zamašenim nosom. Vročina ni vedno prisotna.
V naslednjem dnevu do treh dneh pa lahko pride do prizadetosti spodnjih dihal, kar se kaže s klinično sliko bronhiolitisa ali redkeje pljučnice. Dojenček prične kašljati in piskati, starši opazijo, da hitro diha in ob dihanju izrazito uporablja trebušček, ugreza medrebrne prostore in diha z nosnimi krili.
Potek bronhiolitisa je različen. Večina otrok ima blago klinično sliko, 1 do 2 odstotka otrok pa zboli tako hudo, da potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, 2 do 5 odstotkov od teh se jih zaradi dihalne odpovedi zdravi v enoti za intenzivno zdravljenje. Glavni razlogi za sprejem v bolnišnico so pomanjkanje kisika v krvi in dehidracija.
Pri huje bolnih otrocih se bolezen lahko hitro poslabša, zato moramo take otroke skrbno opazovati. Pri njih lahko pride zaradi nezadostnega dihanja do kopičenja ogljikovega dioksida v krvi in posledično do dihalne odpovedi, kljub dodatku kisika v vdihanem zraku. Pri najmlajših dojenčkih se okužba z RSV lahko kaže kot apneja (prenehanje dihanja). Predvsem so ogroženi nedonošenčki, novorojenčki, stari manj kot 6 tednov, in dojenčki s hudo hipoksemijo (pomanjkanje kisika v krvi). Apneja je lahko vodilni znak okužbe in se pojavi tudi pri dojenčku, ki nima nikakršnih znakov okužbe dihal.
Za akutno okužbo spodnjih dihal letno na svetu zboli 34 milijonov otrok, mlajših od 5 let, od tega se jih zdravi v bolnišnicah 3,4 milijona. Pri huje bolnih otrocih se bolezen lahko hitro poslabša, zato jih moramo skrbno opazovati. Zaradi nezadostnega dihanja namreč pri njih lahko pride do kopičenja ogljikovega dioksida v krvi in posledično do dihalne odpovedi, kljub dodatku kisika v vdihanem zraku.
Okužbe z RSV pri večjih otrocih in odraslih potekajo običajno kot okužba zgornjih dihal; pojavijo se izcedek iz nosu ali zamašen nos, bolečine v ušesih in vročina. Lahko pride tudi do vnetja obnosnih votlin. Zdravljenje z antibiotiki ni potrebno Pri majhnih otrocih se lahko okužba z RSV kaže še kot krup ali laringotraheobronhitis. Pogosto je pri dojenčkih in majhnih otrocih z okužbo prisotno vnetje srednjega ušesa. Ker gre v osnovi za virusno vnetje, zdravljenje z antibiotiki ni potrebno. V poteku okužbe z RSV pri otrocih se redko pojavijo nevrološki zapleti – vročinski krči in akutna encefalopatija, še redkeje pa vnetje možganskih ali živčnih ovojnic. Izjemno redko je v poteku okužb z RSV prizadeto srce; pride lahko do vnetja srčne mišice in motenj ritma. Pri otrocih s tako okužbo lahko opazimo tudi izpuščaj po telesu.
Nezapletena okužba z RSV pri dojenčkih običajno traja 1 do 3 tedne. Toliko časa lahko otroci virus tudi izločajo.
Čeprav se te okužbe v glavnem pozdravijo brez posledic, imajo nekateri otroci kasneje ponavljajoče se epizode piskanja. Težave praviloma izzvenijo do otrokovega šestega leta. Tudi pri odraslih okužbe spodnjih dihal, ki jih povzroča RSV, lahko vplivajo na povečano vzdražljivost dihalnih poti še nekaj mesecev po okužbi.
Zdravljenje okužb z RSV je simptomatsko. Potrebno je zniževati vročino, piti zadosti tekočin, zlasti majhnim otrokom pa je potrebno skrbno čistiti nosek. V bolnišnici zdravimo hipoksemične bolnike z dodatkom kisika, če so dehidrirani prejemajo tekočine parenteralno. Najhuje bolni se zdravijo v enotah za intenzivno zdravljenje z umetnim predihavanjem. Ravno napredku pediatričnega intenzivnega zdravljenja gre zasluga za zmanjšanje smrtnosti zaradi okužb z RSV pri otrocih v razvitem svetu. Zdravljenje z antibiotiki je pri teh okužbah le redko potrebno, saj bakterijski zapleti niso pogosti.
Respiratorni sincicijski virus se prenaša z bolnika na zdravo osebo z izločki dihal pri tesnem stiku. Prenaša se kapljično ob kašljanju in smrkanju, pa tudi ob neposrednem stiku preko rok, ki so onesnažene z izločki dihal. Pomembno je vedeti, da virus lahko preživi na neporoznih površinah več kot 24 ur in se tako prenaša naprej preko rok. V telo vstopi skozi sluznico nosu in/ali oči.
Bistveno je preprečevanje okužb
Ker nimamo na razpolago učinkovitega specifičnega zdravila za zdravljenje okužb z RSV, je bistveno njihovo preprečevanje. Osnova je pravilna higiena rok. Roke si je potrebno čim bolj pogosto umivati (vedno po brisanju nosu, kašljanju, ob prihodu domov), v zdravstvenih ustanovah pa si roke praviloma razkužujemo. Bolniki morajo biti pozorni na kašljanje, kihanje in brisanje nosu, saj na ta način lahko zelo hitro okužijo ljudi okrog sebe. Svetujemo kašljanje v rokav in uporabo robčkov za enkratno uporabo.
Cepiva proti RSV še ni. Zadnjih 12 let pa se uspešno uporabljajo monoklonska protitelesa, s katerimi ščitimo pred okužbo najbolj ogrožene otroke. To so nedonošenčki in otroci s kronično pljučno ali prirojeno srčno boleznijo, ki so mlajši od dveh let. Preparat dobivajo otroci v obliki injekcije enkrat mesečno med sezono okužb z RSV.
RSV je poleg gripe najbolj pomemben virusni povzročitelj bolezni dihal in zaradi njega vsako zimo zboli veliko število ljudi vseh starosti. V zadnjih desetih letih število otrok, ki se zdravijo zaradi tovrstnih okužb v bolnišnicah, narašča. Zaradi večjega števila bolnikov, ki se zdravijo z zdravili, ki jim zmanjšujejo odpornost, ter zaradi daljšanja življenjske dobe je pričakovati, da bo RSV še bolj pomemben povzročitelj okužb spodnjih dihal tudi pri odraslih. Ker so možnosti zdravljenja omejene, se moramo vsi zavedati pomena preventivnih ukrepov, s katerimi lahko bistveno zmanjšamo število obolelih, predvsem pa zaščitimo najbolj ogrožene skupine bolnikov.
Majhni otroci, ki zbolijo z znaki okužbe dihal, naj ne obiskujejo vrtcev, še posebej pa naj jih starši ne vodijo v trgovine ali zaprte igralnice. Zadrževanje v zaprtih javnih prostorih v sezoni okužb z RSV odsvetujemo tudi za dojenčke, starostnike in kronične bolnike, ki lahko hudo zbolijo. Če je doma dojenček, star nekaj mesecev, in ima starejšega sorojenca, ki obiskuje vrtec, svetujemo staršem, da imajo v sezoni RSV starejšega otroka doma. Znano je namreč, da večino okužb z RSV dojenčki dobijo od starejših sorojencev, ki se okužijo v vrtcu. Pozimi naj se tudi omejijo obiski sorodnikov, prijateljev in znancev v družinah, kjer imajo novorojenčke oziroma nekaj mesecev stare dojenčke. Odsvetujemo kajenje, ker pasivna izpostavljenost cigaretnemu dimu vpliva, da otroci večkrat zbolijo za okužbo spodnjih dihal.
