Imate povišan krvni tlak? Zdravnik vam je verjetno svetoval spremembo življenjskega sloga, ki vključuje vzdrževanje zdrave telesne teže, zmanjšanje uživanja soli, redno telesno aktivnost ter omejitev uživanja alkohola. K tem ukrepom je pogosto treba dodati redno uživanje enega ali več zdravil za zniževanje povišanega krvnega tlaka. Le tako boste zadovoljivo znižali povišan krvni tlak ter s tem preprečili zaplete, ki vključujejo možgansko kap, srčni infarkt, srčno popuščanje, ledvično odpoved idr. Kot pri zdravljenju drugih kroničnih boleznih je zelo pomembno, da zdravila jemljete redno in odmerkov samovoljno ne spreminjate, kaj šele ukinjate.
Zakaj je torej potrebno dobro poznavanje zdravila? Preverite s pomočjo odgovorov na spodaj postavljena vprašanja.
Kako se zdravilo imenuje?
Velikokrat se zatakne že pri imenu zdravila. V določenih situacijah, ko zdravstveno osebje ne bo imelo dostopa do podatkov o vaših zdravilih (med oskrbo izven zdravstvenega sistema, v tujini …), je ime lahko ključnega pomena. Poleg imena zdravila je priporočljivo poznati tudi ime učinkovine, saj se ista lahko nahaja v različnih zdravilih. Če imate več zdravil, katerih imena si težko zapomnite, vam farmacevti lahko pomagamo z izdelavo osebne kartice zdravil, ki poleg zaščitenega imena vsebuje še ime učinkovine in nekatere druge podatke, pomembne za pravilno uporabo zdravil.
Zakaj zdravilo uporabljam?
Antihipertenzivna zdravila uporabljate za zniževanje povišanega krvnega tlaka, s čimer preprečite prej omenjene zaplete, ki vodijo v povečano smrtnost. Ta zdravila lahko imajo še druge ugodne učinke, zato se uporabljajo tudi pri drugih zdravstvenih težavah, recimo angini pektoris, pešanju srca ipd. V spodnji tabeli so našteta najbolj znana antihipertenzivna zdravila in njihov način delovanja, zaradi katerega znižujejo povišan krvni tlak.
Kako in kdaj moram zdravilo uporabiti?
Nezdravljen visok krvni tlak lahko povzroči srčni napad ali kap, odpoved ledvic ali celo slepoto.
Antihipertenzivna zdravila morate praviloma uporabljati redno ob priporočenem času, ki ga je določil zdravnik. Večina antihipertenzivnih zdravil se jemlje neodvisno od hrane. Na izjeme vas opozori lekarniški farmacevt ob izdaji zdravila, saj se tako izognete slabšemu učinku ali pojavu neželenih učinkov. Nekatera zdravila običajno jemljemo določen del dneva; primer so diuretiki, katerih odmerjanje zvečer bi lahko zaradi pogostejše potrebe po uriniranju motilo spanec. Možno je tudi prilagajanje odmerjanja, s čimer lahko ublažimo neželene učinke. O tem in tudi o morebitni delitvi ali drobljenju tablet oziroma odpiranju kapsul se prepričajte v navodilu za uporabo, pri zdravniku ali lekarniškem farmacevtu.
Ali se moram med zdravljenjem izogibati določenim zdravilom, hrani ali pijači?
Ob uvajanju novega zdravila pri bolniku, ki že prejema katero od zdravil, je treba preveriti možnost medsebojnega delovanja zdravil, saj so posledice lahko povečan ali zmanjšan učinek ali popoln izostanek učinka ter pojav neželenih ali celo toksičnih učinkov. 
Včasih je posledica medsebojnega delovanja zdravil tudi okvara določenega organa, recimo ledvično odpovedovanje. O možnosti interakcij povprašajte lekarniškega farmacevta tudi ob nakupu zdravila brez recepta ali prehranskega dopolnila. Na delovanje določenih antihipertenzivnih zdravil lahko vplivajo tudi nekatera živila. Alkoholu se je predvsem pri nekaterih antihipertenzivih priporočljivo izogibati, saj okrepijo njegov učinek ali pa pride do omotice in zaspanosti. Grenivka nekaterim antihipertenzivnim zdravilom okrepi učinek na znižanje krvnega tlaka, nasprotno šentjanževka pri teh zdravilih učinek zmanjša.
Ali lahko upravljam vozila ali stroje?
Bolniki, ki se zdravijo zaradi hipertenzije, načeloma lahko upravljajo vozila in stroje. Kljub temu pa predvsem na začetku terapije z določenimi antihipertenzivi svetujemo previdnost, saj se lahko krvni tlak zelo zmanjša in bolnik lahko postane omotičen.
Kaj pa neželeni učinki in tveganja?
Neželeni učinki tudi pri antihipertenzivnih zdravilih niso izjema. Praviloma jih ne znamo napovedati za točno določenega posameznika, lahko pa jih z določeno verjetnostjo predvidimo. Nekateri, kot je izrazito znižanje krvnega tlaka pri uporabi zaviralcev adrenergičnih receptorjev alfa ali zaviralcev angiotenzinske konvertaze, so prehodne narave, zato vam ob prvi izdaji svetujemo, da vzamete prvi odmerek pred spanjem in ste predvsem prvih nekaj dni pozorni na pojav ortostatske hipotenzije, ki se izraža kot vrtoglavica in slabost ali v redkih primerih kot izguba zavesti. Na začetku zdravljenja se morate izogibati situacijam, pri katerih bi se zaradi tega lahko poškodovali.
Pri nekaterih neželenih učinkih pa ob njihovem pojavu svetujemo, da se obrnete na svojega zdravnika. Tak primer je pojav suhega kašlja ob uporabi zaviralcev angiotenzinske konvertaze, saj bo najverjetneje treba zdravilo zamenjati. Do zdravnika vas napotimo tudi, če ob uporabi zdravila iz te skupine opazite otekanje obraza ali jezika.
Rahlo povišan krvni tlak je lahko tudi posledica sindroma bele halje – gre za fenomen, ko so ljudje malce živčni, ker jih pregleduje zdravstveno osebje. Zaskrbljujoče je, če je vaš krvni tlak povišan ves čas, ne le, ko vam ga merijo v ordinaciji.
Zaradi neželenih učinkov (razen resnih) praviloma s terapijo ne prekinete, vsekakor ne brez predhodnega posveta z zdravnikom. Samovoljna prekinitev zdravljenja lahko ima namreč tudi škodljive posledice. Pri zdravljenju z antihipertenzivom, ki deluje v osrednjem živčevju, lahko pride do povratnega učinka na krvni tlak ali do srčnega infarkta ob uporabi zdravila iz skupine adrenergičnih receptorjev beta.
V mislih imejte dejstvo, da je tveganje, ki ga s sabo prinašajo zdravila za zniževanje povišanega krvnega tlaka, precej manjše od njihovih koristi. Poleg tega pa zdravnik z ustrezno izbiro zdravila to tveganje dodatno zmanjša. K temu lahko pripomorete tudi sami z upoštevanjem navodil glede uporabe zdravil, ki vam jih posredujeta zdravnik in lekarniški farmacevt.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 73, maj 2013.
