»En vdih in potem se potopimo v globoko modrino čudovitega morskega sveta, kjer nas obdajata samo mir in tišina. Lahko se poigramo z ribami, ki plavajo okoli nas, in se ozremo v čudovito okolico. Potapljanje na vdih pa je v resnici potop v samega sebe. Naše telo se sprosti, umiri, srčni utrip upada z vsako sekundo. Medtem ko smo pod vodo, smo popolnoma sproščeni, daleč od problemov vsakodnevnega sveta. Iz tega sanjskega sveta nas prebudi potreba po vdihu. Ko se vrnemo na površino, se vrnemo v realnost tega sveta. Ostane nam samo spomin in želja, da se ponovno potopimo v naš sanjski svet ...«
Razvoj apneje
Potapljanje na vdih, prosto potapljanje, apneja, »freediving« … so skupni izrazi za šport, pri katerem se na vodni gladini nadihamo in se s pomočjo enega vdiha potopimo. S prostim potapljanjem so se ljudje ukvarjali že pred tisoči let. Takrat so bili glavni nameni nabiranje morskih dobrin, vojaške taktike in reševanje tovora iz potopljenih ladij. Danes je apneja prava športna panoga, v kateri se odvijajo svetovna prvenstva. Z njo se ukvarja več kot 10.000 tekmovalcev z vsega sveta. V nekaterih priobalnih državah je to nacionalni šport, drugje pa gre za šport posameznikov. Vsem tekmovalcem je skupna neizmerna ljubezen do podvodnega sveta, brez katere se ni mogoče potopiti tako globoko in ostati pod vodo toliko časa, kot zmorejo najboljši tekmovalci. Razvoj apneje nas je pripeljal do neverjetnih rezultatov, kot so več kot 11 minut statične apneje, dosežena globina preko 200 metrov in v bazenu pod vodo preplavanih več kot 250 metrov.
Izenačevanje pritiska
Med potopom se z globino hitro povečuje tudi pritisk okolice. Pod vplivom povišanega pritiska se krči zrak, ki je ujet v votlih predelih našega telesa. Zaradi tega je med potapljanjem treba vedno izenačevati pritisk v ušesih, sinusih in maski ter s tem preprečiti poškodbe. Za izenačevanje pritiska v ušesih se je treba prijeti za nos in z zaprtimi usti pihniti navzven. Pri tem se morajo odpreti evstahijeve cevi, skozi katere se izenači pritisk v srednjem ušesu. Ob tem se praviloma izenači tudi pritisk v sinusih.
Pri prostem potapljanju se skoraj vse odvija v glavi, natančneje, kar 80% uspešnega potopa se odvija v glavi. Prav zato se velik del priprav posveča prav temu. Zelo pomembna sta tudi fizična pripravljenost in dobra tehnika plavanja. K fizičnim pripravam sodi veliko kardio treninga, plavanja in fitnesa. Pri tehniki plavanja pa je potrebno s čim manj vložene energije doseči čim boljši izkoristek.
Za izenačevanje pritiska v maski je treba pihniti skozi nos v masko, ob vračanju na površino pa se ta zrak srka nazaj v pljuča.
Klasično izenačevanje je mogoče nekje do globine 50 metrov. Pri večjih globinah tekmovalci uporabljajo napredne tehnike izenačevanja, pri katerih se spravi zrak na zalogo v ličnice in se stisnejo mišice grla. Na tak način se prepreči, da bi zrak pobegnil nazaj v pljuča, potapljaču pa ostane na voljo za nadaljnje izenačevanje.
Treningi
Za doseganje vrhunskih rezultatov sta pomembna tako fizična kot psihična pripravljenost. Tekmovalci v ta namen izvajajo razne tehnike sproščanja, kot so joga, meditacija, avtogeni trening … Pri tem športu se skoraj vse odvija v glavi, natančneje, kar 80 % uspešnega potopa se odvija v glavi, zato se velik del priprav posveča prav temu. Zelo pomembna sta tudi fizična pripravljenost in dobra tehnika plavanja. K fizičnim pripravam sodi veliko kardio treninga, plavanja in fitnesa. Pri tehniki plavanja pa je treba s čim manj vložene energije doseči čim boljši izkoristek.
Pri začetnikih je pomembno, da preživijo čim več časa brez dihanja. Sprva je občutek ob kontrakcijah, ki se pojavijo ob potrebi po vdihu, zelo neprijeten. Sčasoma se vsak na to privadi in tako lahko ostane sproščen, kljub temu da se pojavi potreba po vdihu. Obstaja veliko načinov treninga. Dobra kombinacija je trening, pri katerem se pod vodo odplava vedno enaka dolžina, s tem da se krajša čas počitka na površini. Lahko pa se trenira obratno, tako da je počitek vedno enako dolg, vendar se podaljšujejo preplavane dolžine pod vodo. Med treningom se lahko trenirajo različne situacije, ki jih bomo doživeli med potapljanjem.
Varnost
Treba je poudariti, da je lahko apneja tudi zelo nevarna. Potapljamo se v okolju, ki nam je tuje in kjer ne moremo priti do svežega zraka. Prav slednji pa je nujno potreben za preživetje. Zaradi tega je potrebno poznavanje osnovnih pravil potapljanja na vdih. Prvo pravilo je, da se vedno potapljamo v paru. Prav tako pomembno je, da se potapljamo znotraj svojih meja. Poizkusi, kako globoko se lahko kdo potopi, morajo biti pod strogimi varnostnimi merili. Velik problem so informacije, ki krožijo od ust do ust med rekreativnimi potapljači. Običajno so te informacije nepopolne ali v določenih primerih povsem napačne in s tem zelo nevarne. Za začetnike in samouke potapljače zato priporočamo obisk začetnega tečaja potapljanja na vdih. Na tečaju bodo pod skrbnim nadzorom pridobili izkušnje in pravo znanje, ki je nujno potrebno za varno potapljanje. Samo varno potapljanje je tudi sproščeno in obisk tečaja je odlična naložba v svojo varnost.
Poleti se bo Jure Daić udeležil enega od večjih globinskih tekmovanj, ki bo potekalo v Grčiji (6.– 21. junij 2010). Na to tekmovanje se Jure pripravlja že od januarja letos in trenira vsak dan. Največ trenira na bazenu in v fitnesu, ob prostih vikendih pa se na globine prilagaja s podvodnim ribolovom. Treninge si sestavlja sam, saj trenira brez trenerja. Jure za zdravo kondicijo skrbi tudi z uživanjem prehranskega dopolnila Imunoglukan® p4h, ki s svojim delovanjem podpira naravno obrambo organizma in Juretu tako pomaga pri vsakdanjem napornem treningu in tekmovanjih. Našega trenutno najboljšega slovenskega apnejista lahko na prvenstvu v Grčiji, ki bo potekalo od 6. do 21. junija, spremljate na njegovi spletni strani www.h2oteam.com in strani prvenstva: www.freediving-club.gr (3rd Mediterranean Freediving World Cup).
Osnovna oprema za prosto potapljanje
Maska
Mora udobno ležati na obrazu in ne sme spuščati vode. Pomembna je kombinacija dobrega vidnega polja ter majhnega volumna. Pred nakupom jo je treba stisniti k obrazu in sesati zrak skozi nos. Nato se maska z rokami potegne z obraza. Če se bo maska »prilepila« na obraz, bo tudi vodotesna.
Dihalka
Najboljša dihalka je najbolj preprosta, brez vseh ventilov. Pomembno je, da se čim bolj prilega liniji obraza in da udobno leži v ustih. Ustnik naj bo vedno silikonski.
Plavuti
Praviloma se uporabljajo dolge plavuti, ki so lahko plastične, stekloplastične ali karbonske. Pri plavutih je pomembno, da noga udobno leži v čevlju in da listi niso pretrdi. V tekmovalne namene se uporabljajo monoplavuti, ki pa niso primerne za rekreativce.
Potapljaška obleka
Za potapljanje na vdih ali podvodni ribolov se uporabljajo obleke, ki imajo na notranji strani gladek neopren in so brez zadrg. Take obleke se prilagajajo našemu telesu kot druga koža. Slabost teh oblek je, da si jih je težko obleči na suho.
Puška
Nasploh so puške na elastike boljše od pušk na komprimiran zrak. Za začetnike je najprimernejša puška dolžine med 75 in 90 cm. Če ima puška še odprto glavo, vodilo za puščico po celotni dolžini puške in cev v obliki sipine kosti, je izbira zagotovo pravilna.
Bazenske discipline
STA (statična apneja): Cilj pri tej disciplini je pod vodo ostati čim dlje časa. Izvaja se v mirovanju, tako da tekmovalec leži na vodi s potopljenimi dihali. To je edina disciplina, pri kateri se meri čas.
DYN (dinamična apneja s plavutmi): Potapljač se ob robu bazena potopi in s pomočjo plavuti plava na drugo stran ter se ob steni obrne. Zmagovalec je tisti, ki pod vodo odplava največ metrov.
DNF (dinamična apneja brez plavuti): Enako kot s plavutmi, le da se pod vodo plava v tehniki žabice.
Globinske discipline CWT (konstantna obtežitev s plavutmi): Cilj pri tej disciplini je potopiti se čim globlje. Pri tem se uporabljajo plavuti, tekmovalec pa se ne sme prijeti za vrv, ob kateri se potaplja, in ne sme odvreči uteži. To je kraljevska disciplina potapljanja na vdih.
CNF (konstantna obtežitev brez plavuti): Pravila so enaka kot pri konstantni obtežitvi s plavutmi, le da se plava v tehniki žabice. To je tehnično in fizično najnapornejša disciplina.
FIM (prosti potop): Potapljač se potopi brez plavuti, tako da se v globino vleče z rokami ob vrvi. Prepovedano je odmetavanje uteži.
VWT (spremenljiva obtežitev): V tej disciplini se ne tekmuje, se pa v njej postavljajo rekordi. V globino se tekmovalec potopi z uporabo uteži, na površino pa odplava sam.
NLT (brez omejitev): Tudi ta disciplina se izvaja samo za postavljanje rekordov. Pri njej ni omejitev, razen da je pod vodo prepovedano dihanje z avtonomno opremo. Tukaj se dosežejo največje globine, gre pa tudi za najnevarnejšo disciplino.
Fotografije: Chris Marshall in Tanja Daić
