Športniki in aktivni rekreativci, potapljači in alpinisti vedo, da je za dosego njihovih ciljev izjemno pomembno, da imajo dovolj kisika. Enako pomembna je zadostna količina kisika v miselnih procesih mladih, drznih poslovnih odločitvah in vseh, ki so vpeti v intelektualna dela.
Kisik je najnujnejši element v delovanju našega organizma. Brez hrane lahko preživimo kar nekaj tednov, tudi vodi se lahko odrečemo za nekaj dni, brez kisika pa ne preživimo niti nekaj minut. Telo ga potrebuje predvsem za dve najpomembnejši funkciji:
- za shranjevanje energije v obliki molekul ATP, ki so nujno potrebne v vseh presnovnih procesih celic in s tem za delovanje vseh naših organov, in
- za odstranjevanje odvečnih škodljivih prostih radikalov, ki nastajajo v celicah pri opravljanju nalog naših organov.
Velikokrat pozabljamo, da morajo vsi organi našega telesa delovati med seboj čim bolj usklajeno. Za usklajenost delovanja skrbijo celice naših možganov, ki po živčnem sistemu prenašajo dražljaje, informacije za opravljanje določenih nalog. Živčevje je tako komunikacijski kanal med možgani, kjer nastajajo odločitve, in bolj oddaljenimi deli, kjer se morajo te naloge opraviti, in nasprotno. Čim boljša je prevodnost ali komunikacija živčevja, tem boljša je odzivnost ali refleksnost našega telesa, pa tudi možnost daljšega obdobja povečane koncentracije.
Prav zato je živčevje tisti organ, ki potrebuje največ energije za svoje dobro in učinkovito delovanje ali komuniciranje med organi. To pomeni, da so možgani z živčevjem tisti organ našega telesa, ki je najobčutljivejši za pomanjkanje kisika ali t. i. hipoksičnost. To še posebno velja za vrhunske športnike, aktivne rekreativce, potapljače in alpiniste ter za ljudi, ki so pred zahtevnimi intelektualnimi nalogami, povišano koncentracijo in poslovnimi odločitvami.
Iz vsakdanjega življenja vemo, da so zdravniki vedno zelo zaskrbljeni, ko pride do kritičnega pomanjkanja kisika, saj vodi v težave v delovanju živčnih in možganskih celic. Ob daljšem ali celo kroničnem pomanjkanju kisika (t. i. hipoksičnosti) so poškodbe lahko trajne in nepopravljive. Kažejo se lahko v slabšem psihičnem počutju, težavah pri koncentraciji, kronični utrujenosti, slabšanju refleksnosti, težavah v ravnotežju in pri gibanju, dihanju, srčnih težavah, slabši prekrvitvi ter limfnem obtoku in seveda tudi v samem obrambnem mehanizmu našega telesa. Posledice pa so lahko še veliko hujše in vodijo v kronična obolenja živčevja, stanja krajše, daljše ali nepopravljive izgube zavesti.
Strokovnjaki opozarjajo, da je pomanjkanje kisika eden osnovnih vzrokov nastajanja degenerativnih procesov in procesa staranja. Skupaj, v sinergiji z več različnimi elementi – od mineralov, oligomineralov, elektrolitov, vitaminov, aminokislin do encimov – omogoča kisik kar se da učinkovito delovanje celic, ki so osnovni gradnik vseh organov telesa.
Zato je tako pomembno, da že v mladosti začnemo skrbeti za preventivo našega telesa; pomembno je, da si vzpostavimo dnevni bioritem, ki se ga poskušamo držati in obdržati čim dlje v pozna zrela leta. Naše telo nam bo zato zelo hvaležno. Veliko učinkoviteje se bo spopadalo z vsakodnevnimi napori, obnavljalo nastale napake v metabolnih procesih in komunikaciji ali prevodnosti živčevja ter bo vitalnejše in aktivnejše tako v fizičnem kot tudi v psihičnem pomenu. Manj bomo zlovoljni, pozabljivi, raztreseni in depresivni ter kronično utrujeni, pa čeprav so se že pokazali ali se kažejo prvi biološki znaki staranja, ki smo jih podedovali od svojih prednikov.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 20, marec 2008.
