V tem letnem času se med nami še zadržujejo prehladne bolezni z nahodom in komaj opažamo prihajajočo pomlad. Pomlad pa prinaša tudi neprijeten alergijski nahod in alergijsko vnetje oči. Kar do 30 % ljudi od zgodnje do pozne pomladi trpi zaradi alergijskega nahoda in vnetih zunanjih očesnih delov. To so osebe, preobčutljive za cvetni prah cvetočih dreves, grmovnic in trav.
Med drevesnimi pelodi je najbolj alergogen pelod breze, alergijski nahod in vnetje oči pa prva povzroča cvetoča leska, lahko že v januarju in februarju. Manj poznano je, da povzroča alergije tudi zelo zgodaj cvetoča vrba, kasneje pa z njo sorodni topoli, ki cvetijo v aprilu in maju. Ko se vsipajo v zrak drevesni in kasneje travni pelodi, se v sluznicah takih oseb razvije vnetje z otekanjem in izločanjem vnetne tekočine, kot sta nahod in solzenje. Nos in oči srbijo, nadležno je kihanje in manj prehoden nos. Nekaterim se problem razširi tudi v ušesa, posamezni pa ta proces občutijo v vsem telesu, bolijo jih sklepi, glava. Prav posebno občutljivim se na koži pojavi koprivnica. Najbolj so tem pojavom izpostavljeni tisti, ki imajo že v sorodstvu podobne primere, in tisti, ki se ne morejo izogniti gibanju in opravilom zunaj, še posebej na soncu in vetru.
Sodobna pršila za nos preprečujejo razvoj alergijskega odziva, obenem pa zavirajo širjenje alergijske informacije v bronhije in ostala telesna tkiva, s čimer preprečujejo razvoj astme, za katero alergiki pogosto zbolevajo.
Nekatere alergijske težave lahko trajajo vse leto
Najbolj tipični problemi alergijskega nahoda in vnetih oči so sicer vezani na pomladni čas. Res pa je, da so potovanja današnjega prebivalstva v različne dele sveta aktualna vse leto. Tako je vegetacija in cvetenje ponekod za mnoge neprijetno tudi pozimi. Pa tudi klimatske spremembe so povzročile vse zgodnejše in daljše dobe cvetenja dreves. Nekatere alergene rastline pa sploh cvetijo vse do pozne jeseni. Sicer pa tudi jesen in zima ne prizanašata z »indoor« alergeni, ki so poznan vzrok celoletnega nahoda. Take osebe moramo vse leto ščititi pred alergijsko nadlogo v nosu, očeh, žal neredko tudi v pljučih in drugod po telesu.
Skoraj vedno je potrebno tudi zdravljenje z zdravili
Ko se vsipajo v zrak drevesni in kasneje travni pelodi, se v sluznicah oseb, ki so preobčutljive za cvetni prah cvetočih dreves, grmovnic in trav, razvije vnetje z otekanjem in izločanjem vnetne tekočine, kot sta nahod in solzenje. Nos in oči srbijo, nadležno je kihanje in manj prehoden nos. Nekaterim se problem razširi tudi v ušesa, posamezni pa ta proces občutijo v vsem telesu, bolijo jih sklepi, glava. Prav posebno občutljivim se na koži pojavi koprivnica.
Osnova naše pomoči bolniku je ugotovitev kritičnih alergenov, nasveti za izogibanje le-tem, praktično vselej pa je potrebno tudi zdravljenje z zdravili. Osnovna zdravila so antihistaminiki v tabletah, kapljicah, pršilih. Poleg teh so danes neizogibna lokalna protivnetna zdravila za nosno in očesno sluznico, to so sluznični glukokortikoidi v posebej prirejenih pršilnikih za nos. Slednji imajo tudi preprečevalno delovanje, da se alergijski odziv sploh ne razvije. Še pomembneje pa je, da zavirajo širitev alergijske informacije v bronhije in druga telesna tkiva, posredno preprečujejo tudi astmo. Astmo namreč lahko dobi približno 40 % oseb z alergijskim nahodom, zlasti če ga ne zdravimo.
Najsodobnejše smernice zdravljenja alergijskega rinitisa
Mednarodna strokovna skupina alergologov je izdelala smernice ARIA (Allergic Rhinitis and its Impact on Asthma). Narekujejo izogibanje alergenom, priporočajo tablete antihistaminika in nosna pršila z glukokortikoidi. Pri alergijsko vnetih očeh so uspešne očesne kapljice z antihistaminikom, to so lokalna zdravila za očesno veznico. Pri najtežjih alergijah v nosu in na očeh izvajamo tudi specifično imunoterapijo. To je oblika »protialergijskega cepljenja « z injekcijami ali nanosom »cepiva« na ustno sluznico. Zahteva specialen postopek, vodenje, nadzor, spremljanje težav in oceno doseženih imunskih sprememb v smislu prenehanja alergijskega odziva. Od vsega je danes v praksi najbolj razširjena raba nosnih pršilnikov s protivnetnimi sluzničnimi glukokortikoidi. Z njimi zaviramo osrednje dogajanje v sluznici nosu alergika (vnetje, otekanje, nastajanje vnetnih izločkov) in zaustavimo širitev alergijskega ognja v druga telesna področja, s tem tudi astmo.
Kako doseči čim boljšo kakovost življenja?
Astma je zelo pogosta med vrhunskimi športniki: na poletnih OI v Atlanti leta 1996 je bilo 15% udeležencev astmatikov, od tega jih je bilo 10% na terapiji.
Najbolj smiselno je izbrati postopke, po katerih alergijska bolezen ne bo motila kakovosti življenja in sposobnosti za delo. Tako bo bolnik z alergijo na cvetni prah pomlad in zgodnje poletje prestal brez curljanja iz nosu, kihanja in brez solzenja ter srbenja v nosu, očeh, ušesih. To bo tudi najcenejše, ne bo izostanka z dela, dolgoročno pa ne bo menjave alergijske etaže bolezni iz oči in nosu v pljuča ter drugam, kar ustvarja tudi nove stroške. To dosegamo z novimi, sodobnimi pršili za nos, ki jih je treba vpihovati v nos že določen čas pred kritično sezono, med njo in nekaj časa po vzročnem cvetenju, to je največkrat vsaj do 4 mesece. Pri celoletnih alergijah je ta postopek potreben vse leto. Če rinitis spremlja tudi alergijsko vnetje oči, oboje zdravimo z antihistaminikom v tabletah, lokalno pa s pršili za nos in s kapljicami za oči.
Nekatera sodobna zdravila preprečujejo tako nosne kot očesne simptome, kolikšna pa je nevarnost razvoja astme?
Do 40 % oseb z alergijskim nahodom razvije v nekaj letih tudi astmo. Obratno pa ima 80 % oseb z astmo tudi možen alergijski rinitis. Z energičnim zdravljenjem alergije v nosu se pogostnost zbolevanja za astmo znatno zmanjša, že razvita astma pa se v intenzivnosti simptomov pomembno ublaži. Danes ocenjujemo uspešnost zdravljenja rinitisa in astme po tem, ali je bolnik z dokazano alergijsko diatezo brez znakov alergijske bolezni. Tako stanje omogočajo doseči nova sodobna zdravila in disciplina bolnika pri njihovi uporabi. Zdravila za ta problem so preprečevalna, protivnetna in imunološka. V telo jih vnašamo kot tablete, lokalna pršila in kapljice, vseh imamo v Sloveniji dovolj na razpolago. Imunološka zdravila nam lahko zagotovi specialist, vsa ostala pa predvsem družinski zdravniki.
