Toplo in sončno vreme privablja ljudi na kopališča, v parke, na športna igrišča. Tam, kjer so ljudje, so tudi glivice, še posebej, če je zanje ugodno okolje. Ne pozabite si na kopališčih nadeti copat, po kopanju ali savnanju pa se vedno obvezno temeljito obrišite s svojo brisačo, ki je nikoli ne odložite na tla. O glivičnem obolenju govorimo, kadar se glivice naselijo v vrhnjo plast naše kože, najpogosteje na stopalu. Takšno okužbo imenujemo atletsko stopalo. Glivice imajo zelo rade vlago in toploto, le-te pa je največ prav med prsti na nogah. Nezdravljeno glivično obolenje je neestetskega videza in neprijetnega vonja, zato je potrebno čimprejšnje antimikotično zdravljenje.
Evropska študija »Ahilov projekt« dokazuje, da glivične okužbe nog in nohtov sodijo med najbolj podcenjene civilizirane bolezni. Kar 25 do 30 % prebivalstva trpi za atletskim stopalom – glivicami na nogah (Tinea pedis). Glivice se različno širijo v posameznih evropskih državah, razlog so različne klimatske razmere, saj je najboljše okolje za razvoj in širitev glivic vlažna klima s temperaturo, nižjo od 35 stopinj Celzija. In takšno okolje je tudi v Sloveniji.
Glivične okužbe
Najpogostejši povzročitelji glivičnih okužb so glivice, ki spadajo v skupino dermatofitov. Ti se hranijo z roževino povrhnjice, nohtov, dlak in las. Redkejši povzročitelji so kvasovke in plesni. Dermatofite delimo v dve skupini: Zoofilni dermatofiti: na ljudi jih prenašajo mačke, redkeje psi. Okužba je zelo pogosta pri majhnih otrocih. Antropofilni dermatofiti: prenašajo se z neposrednim stikom ali pa z okuženimi kožnimi luskami in sporami. Najpogostejši so med odraslo populacijo.
Atletsko stopalo
Atletsko stopalo je najpogostejša glivična okužba, ki se razvija v vlažnih področjih nožnih prstov in lahko zajame tudi druge predele stopala. Pogosto za njim zbolevajo ljudje s potnimi nogami, saj glivice iz rodu Tinea dobro rastejo v vlažnih in toplih predelih. Vzrok za obolenje je lahko tudi neprimerna obutev, saj so tesni in vroči čevlji pravi raj za glivice.
Najbolj nadležen znak atletskega stopala je srbenje. Pogosto na začetku sprememb sploh ne opazimo. Običajno se glivično obolenje začne v tretjem ali četrtem medprstnem prostoru. Pojavi se blaga rdečina med prsti nog in luščenje. Opazimo belkasto obarvanje, koža nabrekne in začne pokati. Predvsem na robovih se lahko pojavijo drobni mehurčki, luščenje je lahko tudi izrazitejše.
Kadar se koža zadebeli in razpoka, se lahko okužba zlahka prenese na nohte (onihomikoza). Začne se na enem nohtu in se postopoma razširi še na druge. To povzroči, da se noht zadebeli, pritisk nanj pa lahko povzroči bolečino. Zlasti glivice nohtov so izredno odporne in trdovratne. Zahtevajo dolgo medikamentozno zdravljenje, ki ima pogosto lahko tudi neprijetne posledice za jetra.
Tako kot obstaja več vrst glivic, ki povzročajo obolenja, je tudi več razlogov za okužbo. Ne smemo pa pozabiti, da za te okužbe nismo vsi enako dovzetni. Obolevajo predvsem debeli ljudje, sladkorni bolniki, športniki, otroci in ljudje, ki so pogosto v stiku z živalmi. Pri mlajših so okužbe največkrat posledica različnih poškodb nohtov ali kože na stopalih.
Dejavniki tveganja za glivična obolenja
- Kronična obolenja (sladkorni bolniki, ljudje z zmanjšano imunsko odpornostjo, bolniki z rakom, oboleli za hiv),
- ljudje z motnjami perifernega žilja in živcev,
- delovno okolje (topli in vlažni prostori),
- neprimerna obutev (zaprti, tesni čevlji, gumijasti škornji),
- močno potenje,
- pogoste poškodbe nohtov in podnohtja (športniki, ortopedske nepravilnosti stopal),
- sintetična oblačila,
- pogosta uporaba kopališč, savn, zdravilišč,
- dolgotrajna uporaba antibiotikov.
Mnenja o dedni dovzetnosti so zaenkrat še deljena. Zagotovo pa velja, da se pogosteje okužijo ljudje, ki se ukvarjajo s športom, še posebej s tistimi športi, pri katerih so bolj izpostavljeni nohti, ter ljudje srednjih in starejših let.
Nevarnost glivičnih obolenj
Oboleli so pogosto manj samozavestni in so zaskrbljeni zaradi svojega videza, zato se velikokrat odmikajo na rob družbe. Pogosto so prisotne bolečine, ki so posebej moteče v predelu nohta, kar lahko povzroča težave pri hoji in omejuje telesno dejavnost. Glivice lahko postanejo vstopno mesto za sekundarne bakterijske okužbe in s tem povezane zaplete, kot sta gnojno vnetje kože in šen. Poleti se okužbe hitreje širijo, glivični okužbi pa se pridruži še bakterijska.
Prepoznavni znaki atletskega stopala
Najbolj nadležen znak atletskega stopala je srbenje. Pogosto na začetku sprememb sploh ne opazimo. Običajno se glivično obolenje začne v tretjem ali četrtem medprstnem prostoru. Pojavi se blaga rdečina med prsti nog in luščenje. Opazimo belkasto obarvanje, koža nabrekne in začne pokati. Predvsem na robovih se lahko pojavijo drobni mehurčki, luščenje je lahko tudi izrazitejše. Okužba se lahko razširi na iztezno ali hrbtno stran stopala. Kadar se obolenje razširi na nohte, je najpogosteje prizadet nožni palec ali oba palca. Glivice prepoznamo po belkasto obarvanih nohtih, ki lahko postanejo zadebeljeni, krhki in lomljivi. Čez čas lahko atletsko stopalo povzroči bolečine pri hoji in stoji ter mravljinčenje, nastanejo pa celo deformacija prstov in stalne težave pri hoji.
Nezdravljena okužba je stalen vir okužbe.
Preprečevanje infekcije je pomembno
Preprečevanje infekcije je pomembno Nosilci glivic zgubljajo približno 50 visoko aktivnih kožnih luskic pri vsakem koraku, s čimer se število okuženih nenehno povečuje. Prav zato je preventiva pri glivičnih obolenjih izrednega pomena.
Bolezen preprečimo z upoštevanjem naslednjih načel:
- Nosimo obutev iz naravnega in zračnega materiala (usnje), ki nas ne sme tiščati.
- Obutev naj bo suha.
- Ob vsakem obisku javnega kopališča nosimo plastične natikače (nikoli ne bodimo bosi).
- Nosimo nogavice iz 100-odstotnega bombaža, saj omogočajo dobro izhlapevanje (menjava vsaj dvakrat dnevno).
- Kolikor je možno, v toplejših dneh privoščimo svojim stopalom odprto obutev (natikače ali podobno).
- V skupnih prostorih ne hodimo bosi.
- Koža na stopalih, predvsem med prsti, naj bo čista in suha.
- Ob vsakem tuširanju zamenjajmo brisačo. Drugi družinski člani naj uporabljajo vsak svojo brisačo.
- Glivice ne marajo kislega okolja, zato se izogibajmo alkalnim milom; za toaleto uporabimo raje vodo s kisom ali milo s pH vrednostjo pod 7.
- Nohte prirezujmo previdno. Prirezani morajo biti naravnost in ne prekratko. Izogibajmo se prirezovanju obnohtne kožice. Če se noge preveč potijo, uporabimo gel ali tekoči puder proti potenju nog.
Zdravljenje
Glivično okužbo je potrebno zdraviti, saj je to kronična okužba, ki se ne pozdravi sama. Ko opazite prvi znak atletskega stopala, je potrebno širjenje ustaviti.
Samozdravljenje
Poleg preprečevanja je pomembno, da okuženega mesta ne praskate, saj s tem ustvarite še ugodnejše pogoje za razširjanje glivic. Čevlje pa večkrat razkužite z antimikotičnimi posipi in razpršili. Priporočamo uporabo lastnih škarjic, pilic in drugih pripomočkov za pedikuro. Nohte si pristrizite na kratko.
Domača zdravila za glivično obolenje:
- olje čajnega drevesa, Melaleuca alternifolia,
- beli destilirani kis,
- ekstrakt semen grenivke.
Obstajajo tudi različni pripravki proti glivicam (mazila, kreme, laki, spreji…), ki jih lahko dobimo v lekarnah brez recepta. Primerni antimikotiki (Canesten) so tisti, ki delujejo na dermatofite (najpogostejše povzročitelje vnetij), pomagajo pa tudi zdraviti glivice, plesni ter nekatere bakterije. Posebej pomembno je, da izdelke uporabljate v skladu z navodili, drugače lahko infekcija ponovno izbruhne. Potrebno je dolgoročno zdravljenje.
Za trdovratnejše okužbe že potrebujete tablete ali kapsule, katerih učinkovine pridejo v kožo po notranji poti. Recept zanje boste dobili pri dermatologu. Ta vas bo povprašal o težavah, pregledal nohte in morda s postrganjem odvzel del nohta za mikroskopske preiskave.