Počitnice nam lahko pokvarijo težave z zdravjem, zato naj bo del priprav posvečen tudi tej temi. To velja tako, če se odpravljate na morje, v hribe ali pa morda v bolj oddaljene eksotične kraje. V lekarnah priporočamo, naj bo del priprav na počitnice oziroma potovanje tudi priprava priročne počitniške oziroma potovalne lekarne, kamor sodijo poleg osnovnih sredstev prve pomoči tudi zdravila in drugi pripravki, ki lahko olajšajo morebitne težave na poti. Ob tem ne pozabite tudi varovalnih pripravkov za sončenje in pripravkov za nego kože po sončenju. Zaradi prekomernega izpostavljanja soncu lahko dobite opekline ali pa celo alergične reakcije.
Farmacevti v lekarnah običajno svetujemo v zvezi z manjšimi zdravstvenimi težavami in tveganji, ki lahko spremljajo potovanja na morje in v hribe. Običajno prve zdravstvene nasvete glede potovanj v tropske in subtropske kraje popotniki in turisti dobijo pri turistični agenciji, ki potovanje organizira. Včasih se zgodi, da ti nasveti niso povsem skladni s strokovnimi medicinskimi doktrinami, zato v lekarnah popotnikom in dopustnikom priporočamo, da se posvetujejo še z magistri farmacije ali pa z zdravniki glede oskrbe z zdravili na recept in za samozdravljenje, sanitetnimi materiali ter drugimi izdelki za zdravljenje in nego.
Priprave na pot prilagodite zdravstvenim tveganjem
Zdravstvene priprave na potovanje se nekoliko razlikujejo glede na cilj vašega potovanja in s tem povezanimi zdravstvenimi tveganji. Pri potovanjih po Evropi in Severni Ameriki je običajno dostopnost do zdravstvene oskrbe dokaj dobra, manj je tudi možnosti, da bi zboleli za določenimi boleznimi.
Kadar pa se odpravljate na potovanje na druge celine, preverite morebitna zdravstvena tveganja in opozorila za posamezne kraje oziroma območja. Ponekod obstaja tveganje za hepatitis A in B, meningokotni meningitis, kolero, kugo ali tifus, ki jih lahko preprečimo s pravočasnim cepljenjem. Obstaja pa tudi tveganje za malarijo in druge bolezni, ki se prenašajo s piki insektov ter jih preprečujemo s kemoprofilakso in drugimi zaščitnimi ukrepi. Pogosta težava na potovanjih je tudi driska, ki jo preprečujemo predvsem z ustreznimi higienskimi ukrepi.
Zdravstvena tveganja se razlikujejo tudi glede na način preživljanja dopusta. Ta tveganja so manjša, kadar dopust načrtujete v turističnih letoviščih, in večja, kadar se odpravljate na potovanje po različnih krajih ali celo deželah.
Preden greste na pot
Ko pripravljate zdravila, medicinske pripomočke in druga sredstva za v počitniško ali potovalno lekarno, upoštevajte:
- starost in zdravstveno stanje dopustnikov oziroma popotnikov,
- način in trajanje potovanja ter kraj potovanja,
- razvitost zdravstvene službe in dostopnost medicinske oskrbe.
Pred potovanjem se je z zdravniki ali z magistri farmacije dobro posvetovati o nakupu potrebnih izdelkov in njihovi uporabi (predvsem zdravil) za potovalno oz. počitniško lekarno. Njihovi jasni in izčrpni nasveti bodo še posebej dobrodošli pri zdravstvenih priporočilih glede potovanj v tropske in subtropske kraje. Dobro se je obrniti tudi na Inštitut za varovanje zdravja oziroma območni Zavod za zdravstveno varstvo.
Farmacevti v lekarnah opozarjamo, da je treba počitniško oziroma potovalno lekarno še posebej skrbno pripraviti, kadar se na pot odpravljajo tudi otroci, nosečnice ali doječe matere. Priporočamo, da pred potjo v eksotične kraje turisti oziroma popotniki obiščejo svojega osebnega zdravnika, Inštitut za varovanje zdravja ali pa območni Zavod za zdravstveno varstvo. Strokovnjaki v omenjenih organizacijah svetujejo glede obveznega cepljenja in potnike oskrbijo tudi z zdravili, ki v Sloveniji nimajo dovoljenja za promet (npr. zdravila proti malariji). Cepljenja potrebujejo določen čas, preden začnejo učinkovati, poleg tega pa ni možno izvesti vseh naenkrat, zato morajo potniki ambulanto, kjer se izvajajo cepljenja, obiskati osem tednov pred načrtovano potjo.
Kaj sodi v počitniško lekarno
Počitniška lekarna naj vključuje naslednja zdravila in pripravke:
- Varovalni pripravki za sončenje s primernim zaščitnim faktorjem, pripravki za nego po sončenju in za lajšanje težav pri sončnih ali drugih opeklinah Farmacevti v lekarnah priporočamo uporabo varovalnih pripravkov z dovolj visokim zaščitnim faktorjem (več kot 15), ki naj bodo vodoodporni. Pripravki naj vsebujejo uva- in uvb-filtre, za potovanja v kraje, kjer je ozonska luknja (npr. Avstralija), pa tudi uvc-filtre. Primerni so tudi varovalni pripravki za sončenje z dodanim repelentom, ki varuje pred insekti, ki lahko prenašajo nekatere bolezni (klopi, komarji, muhe).
- Sredstva za zaščito pred piki komarjev, klopov in drugih insektov ter pripravki za odpravljanje težav po piku.
- Osnovna sredstva za prvo pomoč. Sem sodijo razkužilo za rane, mazilo za rane, sterilna gaza, povoji, vodoodporni obliži, škarje, pinceta, varnostne zaponke, trikotna ruta, pinceta za klope, termometer.
- Zdravila, ki vam jih predpiše vaš osebni zdravnik in jih morate redno jemati Pred potovanjem se posvetujte z zdravnikom, da boste imeli zadostno količino zdravil, ki jih morate redno jemati. V določenih državah ob prehodu državne meje zahtevajo posebno potrdilo o jemanju zdravil, zato vprašajte zdravnika, ali je potrdilo potrebno tudi pri zdravilih ali pripomočkih, ki jih uporabljate.
- Zdravila za samozdravljenje manjših zdravstvenih težav: -tablete proti potovalni slabosti, - rehidracijska sol za nadomeščanje izgubljenih soli in vode pri driski, bruhanju, močnemu znojenju in hujših fizičnih naporih, - zdravila, ki jih uporabljamo pri zastrupitvi s hrano in driski, - zdravila za ublažitev alergijskih težav pri ljudeh, ki so nagnjeni k preobčutljivosti na sonce, pike insektov, ožigalkarjev ali hrano, - zdravila za zniževanje povišane telesne temperature, odpravo bolečin v mišicah in sklepih, odpravo glavobolov ali zobobolov, - zdravila za lajšanje želodčnih težav, - odvajala za primer zaprtja, - zdravila za vneto grlo.
- Veljavna kartica zdravstvenega zavarovanja ali zdravstveno zavarovanje za tujino.
###BANNER 19###
Magistri farmacije v lekarnah opozarjamo dopustnike oziroma popotnike, da se o pravilni rabi vsakega od zdravil v svoji počitniški oziroma potovalni lekarni posvetujejo s farmacevtom oziroma zdravnikom. S seboj vzemite tudi priloženo navodilo za uporabo zdravil.
V kombinaciji s sončnimi žarki lahko zelo hude preobčutljivosti na koži povzročajo tudi nekatera zdravila. Zato v lekarni preverite, kakšen vpliv ima lahko sončenje v kombinaciji z zdravili, ki jih jemljete.
V počitniško lekarno sodijo:
- varovalni pripravki za sončenje,
- sredstva za zaščito pred piki komarjev, klopov in drugih insektov ter pripravki za odpravljanje težav po piku,
- osnovna sredstva za prvo pomoč,
- zdravila, ki vam jih predpiše vaš osebni zdravnik in jih morate redno jemati,
- zdravila za samozdravljenje manjših zdravstvenih težav,
- veljavna kartica zdravstvenega zavarovanja ali zdravstveno zavarovanje za tujino.
Ne pozabite pa tudi na to, da je ena od nevarnosti v vročih dneh tudi dehidracija, zato pijte zadostne količine tekočine. Še zlasti pri športu in drugih telesnih dejavnostih farmacevti v lekarnah priporočamo, da zaradi povečanega znojenja v poletnih dneh poleg tekočine nadomeščate tudi minerale.
Potniki in turisti najpogosteje zbolijo za drisko, takoj za njo pa so okužbe dihal. Za malarijo vsako leto zboli več kot 300.000 potnikov iz Evrope in zda. Prav zato priporočamo, da si pred odhodom v tujino uredite zdravstveno zavarovanje za tujino. Za zdravstvene storitve, ki jih ne pokriva Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja in niso nujne ali potrebne, je priporočljivo skleniti komercialno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini.
Nadomeščanje tekočine pa je najpomembnejše tudi pri driski, da se prepreči dehidracija. Pri daljših počitnicah, zahtevnejših potovanjih ali potovanjih v kraje, kjer je pogosto slab dostop do zdravniške oskrbe in zdravil, pa je treba počitniško lekarno razširiti v potovalno lekarno. Izbor zdravil in drugih sredstev prilagodite potniku in potovanju, pri čemer upoštevajte tudi morebitne izkušnje s svojih prejšnjih potovanj. V lekarnah priporočamo, da za več informacij o potrebnih zdravilih na načrtovanem potovanju obiščete osebnega zdravnika ali pa se obrnete na Inštitut za varovanje zdravja oziroma območni Zavod za zdravstveno varstvo.
Kako pravilno shranimo zdravila za na pot
Zdravila in druga sredstva, ki sodijo v potovalno lekarno, je treba shraniti v posebnih torbicah ali škatlah, ki ne prepuščajo svetlobe in vlage. Zdravila naj bodo shranjena na ustrezni temperaturi, ki običajno ne sme biti višja od 25 °C. Za zaščito pred velikimi temperaturnimi spremembami priporočamo tudi uporabo aluminijaste folije ali drugega izolacijskega materiala. Posebno pozornost pa je treba posvetiti shranjevanju tistih zdravil, ki zahtevajo posebne pogoje shranjevanja (npr. inzulin).
Pri potovanju z avtomobilom naj se torbica z zdravili tako poleti kot pozimi nahaja v potniškem prostoru. Pri potovanju z letalom, vlakom ali ladjo naj imajo potniki tor-bico z zdravili v osebni prtljagi, saj v prostorih za prtljago lahko pride do velikih temperaturnih nihanj. Tako zagotovimo najprimernejšo temperaturo shranjevanja zdravil med potovanjem. Poleg tega pa so potniku zdravila vedno pri roki, npr. če jih potrebuje med potovanjem ali v primeru izgube ali zakasnitve prtljage.
Farmacevti v lekarnah še opozarjamo popotnike, naj pred potovanjem preverijo datume roka uporabnosti zdravil. Vsa zdravila shranimo v originalni embalaži, skupaj s priloženimi navodili za uporabo. Na potovanje ne smemo jemati rabljenih zdravil, ki so nam jih podarili prijatelji, znanci ali pa smo jih kupili prek interneta, ker zaradi napačnega shranjevanja zdravil lahko obstaja tveganje glede njihove učinkovitosti. Za njihovo kakovost, varnost in učinkovitost nihče ne jamči, zato v takšnem primeru sami prevzamemo odgovornost za morebitne škodljive učinke ali neučinkovitost zdravil.
Potovalno lekarno je treba shraniti na mesto, kjer je nedosegljiva otrokom.
Zdravila za na pot v eksotične kraje
V Sloveniji trenutno ni registriranih antimalarikov, zato izvaja oskrbo s temi zdravili Inštitut za varovanje zdravja, in sicer tudi prek območnih Zavodov za zdravstveno varstvo. Teh zdravil ne more predpisati osebni zdravnik, da bi jih uporabnik prejel v lekarni. Potencialna izključenost osebnega zdravnika iz nadzora nad njihovo uporabo lahko pomembno poveča tveganje zlasti za interakcije z drugimi zdravili, ki jih uporabnik morda prejema. Resni neželeni stranski učinki teh zdravil so sicer večinoma redki ali zelo redki, vendar pa je treba uporabnike natančno poučiti, na katere znake stranskih učinkov morajo biti pozorni, in o tem, kako naj ukrepajo, če se ti učinki pokažejo.
Včasih se potniki odločajo za nakup zdravil za kemoprofilakso, ki nimajo dovoljenja v Republiki Sloveniji, prek interneta ali pa zdravila kupijo od nekoga, ki se je vrnil s potovanja, pa zdravil ni potreboval ali jih ni porabil v celoti. Ker so v teh primerih zdravila pridobljena iz nepreverjenih virov, obstaja večje tveganje glede učinkovitosti zdravil, saj so lahko bila nepravilno shranjena. V lekarnah svetujemo previdnost tudi pri morebitnem nakupu zdravil v tujini – predvsem v azijskih in latinskoameriških državah, kjer je mogoče kupiti zdravila, ki so v Evropi in Severni Ameriki na voljo le na zdravniški recept. Ta zdravila so običajno brez navodil in opozoril ter so lahko sumljivega izvora (ponaredki), zato tovrsten nakup lekarniški farmacevti odsvetujemo. Če se potnik vseeno odloči za takšen nakup, naj bo pozoren na to, da bo zdravilo kupil pri farmacevtu, ki mu bo tudi ustrezno svetoval glede uporabe zdravila.
Alergije poleti
Če se imunski sistem osebe nenormalno odziva na neko snov, ki sicer za večino ljudi ni škodljiva, govorimo, da ima oseba alergijo na to snov. Reakciji organizma pravimo alergična reakcija. Slednja se lahko pokaže na različne načine. Lahko pride do izcedka iz nosu, težav z dihanjem, kihanja, srbečega nosu, otekanja v predelu obraza, v najhujšem primeru pa pride do anafilaktične reakcije. Najpogostejše alergije poleti, torej sezonske alergije, so tiste na trave in različne plevele. Prave alergije na sonce, kot jih po definiciji poznamo v medicini, so relativno redke. Bistveno pogostejše so številne druge reakcije na sončne žarke, ki pa nastajajo po drugih – nealergijskih mehanizmih. Ker so ti procesi in mehanizmi zapleteni in pogosto nejasni, mnogi uporabljajo za različne reakcije na sonce kar preprosto poenostavljen izraz “alergija na sonce”. Strokovno imenujemo veliko skupino različnih kožnih bolezni, ki so povezane z izpostavljanjem svetlobi – fotodermatoze. Pogoste alergije, s katerimi se srečujemo poleti, so tudi alergije na pike žuželk, ožigalkarje in hrano. Za lajšanje blagih in občasnih težav z alergijami uporabljamo antihistaminike.
Neporabljena zdravila
Magistri farmacije v lekarnah opozarjamo, da pri pripravi počitniške oziroma potovalne lekarne upoštevate dejanska zdravstvena tveganja na svojih počitnicah. Ne kopičite zdravil po nepotrebnem, saj imajo omejen rok trajanja, poleg tega pa bi bila morda zaradi nepravilnega hranjenja na potovanju (izpostavljenost nizkim oziroma visokim temperaturam) neuporabna in bi jih morali zavreči med odpadna zdravila. Pred potovanjem se posvetujte z zdravnikom, katera zdravila je smiselno vključiti v vašo potovalno lekarno, katera pa so na voljo v krajih, kamor boste potovali. Na ta način lahko tudi prispevate k zmanjšanju količine odpadnih zdravil, ki sodijo med nevarne odpadke in so lahko ob nepravilnem odlaganju škodljiva tako za človeka kot naravo.
Nekaj pogostih bolezni in težav na poti
Potovalna bolezen
Za potovalno bolezen je značilen občutek utrujenosti, vrtoglavice in slabosti, ki se lahko stopnjuje do bruhanja. Potovalna bolezen nastane, kadar je telo izpostavljeno močnim pospeškom gibanja ali gibanju v različnih smereh oziroma kadar ni vizualnega stika z dejanskim zunanjim horizontom. Potnikom, ki so nagnjeni k potovalni bolezni, svetujemo, da se v času potovanja obrnejo v smer gibanja in gledajo skozi okno. Za lajšanje slabosti na krajših potovanjih se uporabljajo zdravila brez recepta, ki imajo bolj ali manj izražene stranske učinke sedacije in suhih ust. Novejše raziskave kažejo, da so za lajšanje potovalne bolezni učinkoviti tudi pripravki iz ingverja, ki imajo manj neželenih stranskih učinkov.
Potovalna driska
Potovalna driska je ena izmed najpogostejših težav, s katerimi se srečujejo turisti in popotniki. Zdravljenje potovalne driske običajno poteka kot samozdravljenje, zato je pri tem nasvet farmacevta še posebej pomemben. Tudi pri potovalni driski je najpomembnejši ukrep ustrezna preventiva. Potnikom svetujemo uporabo ustekleničene vode in originalnih ustekleničenih brezalkoholnih pijač. Sveže sadje je treba olupiti, vso hrano je treba prekuhati, izogibati se je treba hrani »na ulici«, še posebej, če ni sveže pripravljena. Če se driska vendarle pojavi, je najpomembnejše nadomeščanje tekočine, da se prepreči dehidracija. V ta namen svetujemo oralno rehidracijsko sol. V primeru, da te ni na razpolago, potnikom svetujemo, da si tekočino za rehidracijo pripravijo sami iz enega litra ustekleničene vode, pet jedilnih žlic sladkorja, kavne žličke kuhinjske soli in soka dveh pomaranč, grenivke ali banane. Če se uporablja sok grenivke, je treba opozoriti tudi na možnost interakcij soka grenivke z nekaterimi zdravili.
Potovanje z letalom in venska tromboza
Po nekaterih podatkih je pri osebah s trombofilijo in tistih, ki jemljejo peroralne kontraceptive, nevarnost tromboembolije pri potovanju z letalom do 16-krat oziroma 14-krat večja kot pri zdravih osebah, ki ne uporabljajo hormonskih kontraceptivov. Za preprečevanje se po nekaterih priporočilih lahko uspešno uporablja acetilsalicilna kislina v enkratnem odmerku, vendar za to ni znanstvenih dokazov.
Za zmanjševanje tveganja za nastanek tromboembolije pri potnikih na daljših letalskih letih svetujemo uživanje zadostne količine tekočine, pri čemer odsvetujemo uživanje alkoholnih pijač, ker delujejo diuretično. Svetujemo tudi gibanje in vaje, ki zmanjšujejo nastanek edema. Za zmanjšanje hipoksije pa svetujemo večkratno globoko dihanje.
Kljub temu nekateri priporočajo, da se osebam, pri katerih je povečano tveganje za nastanek tromboze, pri potovanjih, ki trajajo več kot štiri ure, svetuje preventivno jemanje 100 mg acetilsalicilne kisline nekaj dni pred potovanjem. Zelo uspešno se za preprečevanje tromboembolije pri poletih z letalom uporablja tudi nizkomolekularni heparin. Za zmanjševanje tveganja za nastanek tromboembolije svetujemo uživanje zadostne količine tekočine, pri čemer odsvetujemo uživanje alkoholnih pijač, ker delujejo diuretično. Svetujemo tudi gibanje in vaje, ki zmanjšujejo nastanek edema, za zmanjšanje hipoksije pa svetujemo večkratno globoko dihanje.
Več informacij o potovalni lekarni in izdelkih, ki sodijo vanjo, vam je na voljo na spletni strani Gorenjskih lekarn na povezavi www.gorenjske-lekarne.si.
