Vsako leto prinese nove bolezni. Tako se počasi »domača lekarna« polni z zdravili na recept, brez recepta in s prehranskimi dopolnili. Predolgo hranjenje teh izdelkov pa predstavlja potencialno nevarnost našemu zdravju. Hranjenje starih, že poteklih ali neporabljenih zdravil namreč poveča možnost jemanja napačnih zdravil. Starim zdravilom s pretečenim rokom uporabnosti se lahko izgubi učinek, zato je zdravljenje z njimi neučinkovito ali celo škodljivo. S shranjevanjem zdravil, ki jih ne potrebujemo, povečujemo nevarnost zlorab (predvsem pri mladostnikih) ali napačne rabe. Lekarniški farmacevti vas zato pozivamo, da tokratno spomladansko čiščenje izkoristite tudi za prevetritev zaloge zdravil, pri čemer izločite tista, ki jih ne potrebujete več.
Katera zdravila zavržemo?
Vsa zdravila, ki jih morebiti hranite na različnih mestih, zberite in jih po novem hranite na enem mestu. Vsebino domače lekarne natančno preglejte ter izločite naslednja zdravila:
Zdravila s pretečenim rokom uporabnosti
Proizvajalec zdravila zagotavlja njegovo kakovost, torej njegovo učinkovitost in varnost, le do izteka roka uporabnosti. Uporabo zdravil po pretečenem roku uporabnosti odsvetujemo. Taka zdravila je potrebno zavreči. Datum izteka roka uporabnosti zdravila je naveden na vsakem zdravilu. Običajno sta navedena mesec in leto izteka uporabnosti. Primer: če je oznaka na škatlici »Uporabno do: 03. 2011«, pomeni, da je zdravilo uporabno do konca meseca marca leta 2011.
Mazila, kreme, kapljice in sirupi so le nekatere izmed farmacevtskih oblik, pri katerih stabilnost, tudi ob pravilnem hranjenju, ni zagotovljena do izteka roka uporabnosti. Kakovost takih zdravil se namreč s posegom v sistem spremeni. Obstaja možnost, da postane zdravilo gojišče za razrast mikroorganizmov (bakterije, glivice). Lahko pa smo s posegom v sistem kako drugače (dostop kisika, ogljikovega dioksida, vlage) pospešili razgradnjo zdravila, zato je tako zdravilo uporabno le določen čas po odprtju.
Zdravila, katerih videz je spremenjen
Pozorni smo na razbarvanje, drugačen vonj, izsušenost, ločitev vodne in oljne faze krem ali mazil ipd. Stran vržemo tudi tablete in kapsule, ki so zlepljene, trdnejše ali mehkejše na dotik kot običajno ali z razpokami oziroma okruški. Četudi takemu zdravilo rok uporabnosti ni potekel, jih ne uporabljamo. K spremenjenemu videzu zdravila je verjetno pripomoglo nepravilno shranjevanje, ki je povzročilo določene spremembe. Le-te verjetno niso samo vizualne, pač pa lahko pomenijo tudi spremembe v kakovosti, torej vplivajo na učinkovitost in varnost zdravila.
Z upoštevanjem danih navodil glede preverjanja zaloge zdravil, shranjevanja zdravil in ravnanja z odpadnimi zdravili bistveno pripomoremo k učinkovitejši ter predvsem varnejši rabi zdravil. Priporočamo, da vsaj enkrat letno, še bolje vsakega pol leta ali na tri mesece pregledamo vsebino domače lekarne. Tako se bomo izognili kopičenju zdravil, ki velikokrat ostanejo neporabljena in tako povečujejo finančni strošek za družbo ter tudi obremenjujejo okolje, če so napačno odvržena.
Zdravila, ki so ostala po zdravljenju in jih ne potrebujemo več
Taka zdravila je najbolje zavreči, saj ni varno, da bi jih naslednjič (sami ali kdo drug) uporabljali brez posveta z zdravnikom. Čeprav so simptomi bolezni podobni, so lahko vzroki različni, tako da večkratna uporaba istega zdravila ni prava izbira. Kot neko splošno vodilo lahko priporočimo, da zavrzimo vsa zdravila, ki jih zadnje leto nismo uporabljali.
Zdravila, katerih način hranjenja je bil neustrezen
Zdravilom, ki so bila nepravilno hranjena (recimo hranjena pri sobni temperaturi, a bi morala biti v hladilniku), ne moremo več zaupati, zato jih je potrebno odvreči, četudi rok uporabnosti še ni potekel.
Kako zdravila odstranimo na pravilen način?
Zdravila, ki jih ne potrebujemo več in jih nameravamo odvreči, imenujemo odpadna zdravila. Večina odpadnih zdravil sodi med nevarne odpadke, zato jih ne smemo zavreči med običajne odpadke ali jih splakniti skozi straniščno školjko. Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili določa, da mora končni uporabnik odpadna zdravila prepustiti izvajalcu javne službe v zbirnih centrih, imetniku dovoljenja za opravljanje prometa z zdravili na drobno (lekarne, specializirane prodajalne) ali zbiralcu odpadnih zdravil ob kampanjah prepuščanja odpadnih zdravil. Tako zbrana zdravila se potem predajo v uničenje, ki minimalno obremeni okolje.
Kje hranimo zdravila doma?
Zdravila domače lekarne imejmo shranjena na enem mestu, razen če jih prejema samo en član družine. Taka zdravila je priporočljivo hraniti ločeno od ostalih, namenjenih vsem družinskim članom (samozdravljenje). Da bodo zdravila ostala učinkovita in varna ter da ne bo prišlo do zlorab oziroma zastrupitev, upoštevajte naslednja priporočila:
Za mesto hranjenja izberite suh, temen prostor
V stanovanju izberimo prostor za hranjenje zdravil, kjer bo vpliv temperature, vlage in svetlobe čim manjši. Gre namreč za zunanje dejavnike, ki pomembno vplivajo na stabilnost zdravil, pospešijo njihovo razgradnjo ter s tem zmanjšajo učinkovitost ali povečajo škodljivost. S tega vidika sta kopalnica in kuhinja manj priporočljivi izbiri.
Zdravila hranite pod ključem
Prostor, namenjen zdravilom (predal, omarica), naj bo višje ležeč ter pod ključem, da se prepreči neželen dostop. Predvsem pazimo, da se otrokom in mladostnikom onemogoči dostop do zdravil, predpisanih na recept, posebno narkotičnih in s psihotropnim učinkom. Omejitev dostopa otrok in mladostnikov velja tudi za zdravila za samozdravljenje, saj izkušnje kažejo, da se veliko zastrupitev zgodi ravno s temi zdravili.
Zdravila hranimo v originalni ovojnini
Zdravila vedno hranimo v originalni ovojnini. S tem so zaščitena pred zunanjimi vplivi, poleg tega pa zmanjšamo nevarnost zamenjav. Dokler zdravila ne porabimo, tudi ne zavrzimo navodila za uporabo, ki ga bomo morebiti še potrebovali.
Določena zdravila je treba hraniti v hladilniku
Določena zdravila je potrebno shranjevati pri nižjih temperaturah (med 2 °C in 8 °C oziroma 15 °C), na hladnem. V tem primeru svetujemo, da jih hranimo v posodi s pokrovom v hladilniku, nikakor pa ne v zamrzovalniku. Podobno kot visoke tudi nizke temperature zdravilom lahko škodujejo. Zaradi tega tudi pazimo, da takih zdravil ne izpostavljamo direktnemu kontaktu s hladilnim telesom (zamrznjeni gel, led).
Z upoštevanjem danih navodil glede preverjanja zaloge zdravil, shranjevanja zdravil in ravnanja z odpadnimi zdravili bistveno pripomoremo k učinkovitejši ter predvsem varnejši rabi zdravil. Priporočamo, da vsaj enkrat letno, še bolje vsakega pol leta ali na tri mesece pregledamo vsebino domače lekarne. Tako se bomo izognili kopičenju zdravil, ki velikokrat ostanejo neporabljena in tako povečujejo finančni strošek za družbo ter tudi obremenjujejo okolje, če so napačno odvržena.
