Mislim, da bi se vsi strinjali s trditvijo, da živimo v dobi stresa. Stres je postal naš vsakdanji spremljevalec, zato se ga moramo naučiti obvladovati in živeti z njim. Pomemben dejavnik so razmere na delovnem mestu. Pogosto pa ugotavljamo, da je stres lahko tudi pozitiven in ne deluje kot zavora, temveč kot gibalo življenja. Stres ni bolezen, lahko pa močno vpliva na fizično in duševno zdravje, še posebno če je močan in dolgotrajen. Pomembno je, da ga prepoznamo in se z njim spoprimemo.
Kaj je stres?
Stres je naš odgovor na zunanje dogajanje. Je fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika na zunanje dražljaje – stresorje. Stresorji so lahko različni: razveza, izguba službe, zdravstvene težave, hrup, večje spremembe v finančnem stanju, nesoglasje s predpostavljenim, zamenjava šole, pretirane zahteve na delovnem mestu, t. i. mobbing itd. Nekateri stresorji so na prvi pogled pozitivni: poroka, osamosvojitev otroka, zadetek na loteriji, selitev v večje stanovanje ali hišo … Ne glede na naravo stresorja se telo se odzove s prarefleksom, ki ga imenujemo »beg ali boj«. Ta reakcija izvira iz prazgodovine, ko so se naši predniki neprenehoma bojevali za preživetje. Pod vplivom stresorjev, sprožilcev stresa, se dražljaj skozi možganske centre prenaša v nadledvične žleze, iz njih pa se izločajo hormoni adrenalin, kortizol in noradrenalin. Takojšnje učinke teh hormonov zlahka prepoznamo: razširjene zenice, mrščavica, pospešeno dihanje, napenjanje mišic (npr. stiskanje čeljusti), trzanje obraza (t. i. tik) in hitrejše bitje srca. Dolgotrajne posledice so zdravstvene težave, ki jih na prvi pogled redko povezujemo s stresom: motnje delovanja srca, bolečine v vratu, vrtoglavica, poslabšanje sladkorne bolezni, kronična utrujenost itd.
Za kvalitetno življenje in dobro zdravje je obvladovanje stresa zelo pomembno, saj se z njim spopadamo vsak dan. Za najbolj stresne situacije veljajo smrt družinskega člana, razveza, ločeno zakonsko življenje, prestajanje zaporne kazni, izguba službe, upokojitev, poravnava zakonskih nesoglasij. Način spoprijemanja s stresom je deloma podedovan iz osnovne družine – kot družinski vzorec –, deloma je posameznikova značilnost, nekatere spretnosti pa si lahko pridobimo tudi sami.
Stres na delovnem mestu
Delo je eden izmed najpogostejših stresorjev. V Evropski uniji je stres na delovnem mestu druga najpogostejša težava, povezana z delovnim mestom, takoj za bolečinami v hrbtenici. Ocenjujejo, da je stres vzrok za 70 do 80 % obiskov pri zdravniku.
Stres v službi je odvisen od zadovoljstva z delom, ki ga opravljamo, okoljem, v katerem delamo, in našim odnosom do sodelavcev. Stres lahko povzroči motnje pri ustvarjalnosti in učinkovitosti. Storilnost se zmanjša, zveča se pogostost odsotnosti z dela, pogosteje zamujamo, agresivno komuniciramo in se večkrat prepiramo s sodelavci. Težave povzroča tudi konflikt med različnimi vlogami, ki jih opravljamo. Doma smo mame, očetje, sestre, možje, žene, na delovnem mestu pa sodelavci, nadrejeni, podrejeni. Vse vloge skušamo opravljati učinkovito in dati vse od sebe, težimo k popolnosti, zato se pogosto pojavijo težave.
Kaj povzroča stres na delovnem mestu?
- prevelike zahteve
- nejasen opis delovnih nalog
- velika odgovornost in malo pooblastil pri odločanju
- pomanjkanje priložnosti, da bi pokazali vse svoje znanje
- premajhna podpora sodelavcev
- majhna svoboda odločanja
- enolično, dolgočasno delo
- hrup, slaba svetloba, premalo prostora itd.
Stres je treba predelati, izrabiti, ga sprostiti in nevtralizirati, in to še preden se pojavijo telesni, čustveni in vedenjski znaki, saj se lahko pojavijo nekatere zdravstvene težave; glavoboli, bolečine v vratu, vrtoglavica, napetost, slabost, krči v trebuhu, bolečine v križu, driska, zaprtje, motnje spanja, neješčnost ali prenajedanje, pogosti prehladi in okužbe, povečano znojenje in pomanjkanje zanimanja za spolnost. Med čustvene posledice stresa štejemo pozabljivost, slabšo koncentracijo, neodločnost, depresivnost, razdražljivost, sumničavost, izgubo motivacije, brezbrižnost, pesimizem, strah, zaskrbljenost, izgubo smisla za humor in nezmožnost sprejemanja odločitev. Posledice stresa so tudi zloraba alkohola in drog, pretirano kajenje, grizenje nohtov, nekontrolirani gibi, kričanje, preklinjanje in jok.
Testirajte se, kako obvladujete stres na delovnem mestu
Vsako trditev točkujte z oceno od 0 (ne drži) do 4 (povsem drži), odvisno od tega, koliko trditev velja za vas. Oceniti morate vsako trditev.
| Trditev | ocena |
1 | Doma razmišljam o težavah na delovnem mestu. |
|
2 | Zmanjšala se mi je odpornost proti boleznim. |
|
3 | Pri svojem delu ne čutim več veliko zadovoljstva. |
|
4 | Včasih bi se najraje skril/-a pred zahtevami, ki jih moram izpolniti. |
|
5 | Težko sprejemam pomembne odločitve. |
|
6 | Utrujen/-a sem tudi, ko spim dovolj. |
|
7 | Pogosto se čutim uničenega/uničeno zaradi odgovornosti pri delu. |
|
8 | Hitro se razburim zaradi malenkosti. |
|
9 | Zdi se mi, da nisem tako učinkovit/-a, kot bi lahko bil/-a. |
|
10 | Delo opravljam manj kakovostno, kot bi ga lahko. |
|
11 | Pogosto čutim fizično in čustveno izčrpanost. |
|
12 | Moje zanimanje za spolnost se je zmanjšalo. |
|
13 | Jem več oz. manj kot navadno/popijem več kave ali pravega čaja/pokadim več cigaret/popijem več alkohola, da bi lažje delal/-a. |
|
14 | Težave ali čustva drugih me ne ganejo več. |
|
15 | Moja komunikacija z nadrejenimi, sodelavci, prijatelji ali družino je napeta. |
|
16 | Pozabljiv/-a sem. |
|
17 | Težko se zberem. |
|
18 | Včasih čutim praznino in depresivnost zaradi svojega dela. |
|
19 | Hitro se začnem dolgočasiti. |
|
20 | V službo hodim le še zaradi plače. |
|
| SKUPAJ ŠTEVILO TOČK |
|
Rezultati:
0–25 točk: Stres na delovnem mestu dobro obvladujete.
26–40 točk: Trpite za stresom na delovnem mestu. Skušajte se naučiti obvladovanja stresa.
41–55 točk: Naučite se tehnik obvladovanja stresa, da se boste izognili t. i. izgorelosti (sindrom »burn out«).
56–80 točk: Ste že v fazi izgorevanja, zato vam priporočamo, da si pripravite načrt obvladovanja stresa.
V naslednji številki preberite, kakšne so lahko posledice stresa ter kako se z njim spopadamo.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 25, september 2008.
