Majhni otroci, predvsem med prvim in drugim letom starosti, so pogosto bolni. Več kot 60 odstotkov malčkov v starosti do enega leta denimo zboli za akutnim vnetjem srednjega ušesa – in to večkrat zapored. Staršem povzročajo skrbi še vnetja obnosnih votlin in sapnika, pa tudi pljučnice in bronhitisi. Neredko se zgodi, da otrok že pred prvim rojstnim dnem večkrat resno zboli, pogostost okužb pa se še poveča po vstopu v vrtec. Večino teh bakterijskih okužb lahko učinkovito preprečimo s cepljenjem.
Večino bakterijskih okužb povzroči pnevmokok (Streptococcus pneumoniae) – to je bakterija, ki se nahaja v nosno-žrelnem delu glave zdravega človeka. Kar 40 do 50 odstotkov zdravih otrok in od 20 do 30 odstotkov odraslih je nosilcev te bakterije. Okužba se s kužnimi kapljicami, kihanjem in kašljanjem širi na druge ljudi. Pri zdravih ljudeh obrambni mehanizmi preprečujejo nastanek okužbe. Ob virusni okužbi dihal ali alergičnih boleznih zgornjih dihal pa obrambne sposobnosti sluznice dihal oslabijo in bakterija se lahko širi do sosednjih organov, kjer povzroči vnetja oziroma neinvazivne pnevmokokne okužbe. Pnevmokok pa lahko povzroči tudi zastrupitev krvi ali se po krvi razširi v druge organe, kjer povzroči invazivne okužbe: vnetje možganskih ovojnic (meningitis), sklepov, kostnega mozga, trebušne mrene …
Tveganje za pnevmokokne okužbe je večje pri otrocih, mlajših od pet let. Še posebno so ogroženi otroci, mlajši od dveh let, ki niso bili dojeni, so izpostavljeni cigaretnemu dimu ali bivajo v vzgojno-varstvenih ustanovah. »Invazivne pnevmokokne okužbe so najpogostejše pri majhnih otrocih, zlasti med prvim in drugim letom življenja, pogostejše pa so tudi pri starejših od 65 let. Gre za izredno resne okužbe, saj lahko povzročijo tudi smrt. Pri otrocih je smrtnost pri meningitisu od 5 do 10-odstotna, pri odraslih pa še višja. Tudi pljučnica je pri otrocih lahko smrtna bolezen, zlasti pri tistih, ki imajo druge osnovne bolezni, « je na novinarski konferenci 17. maja pojasnil prof. dr. Milan Čižman s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Smrtnost je višja pri zelo majhnih otrocih, ljudeh, starejših od 55 let, in pri bolnikih z motnjami imunosti.
Pnevmokokne okužbe pa lahko pustijo tudi trajne posledice, denimo trajno prizadetost ledvic in drugih organov. Pnevmokokne okužbe se lahko ponavljajo, saj je znanih več kot 90 tipov pnevmokokov in otrok po preboleli bolezni razvije imunost samo za tisti tip pnevmokoka, ki je povzročil bolezen. Tako ima kar pet odstotkov otrok ponavljajoče se vnetje srednjega ušesa.
Zaščita otrok pred pnevmokoknimi okužbami
Delno lahko otroka pred okužbami zaščitimo z zdravim življenjskim slogom, ki krepi njegov imunski sistem in varuje njegovo zdravje. Najbolj zanesljiva zaščita v tem občutljivem obdobju pred petim letom starosti pa je cepljenje pred pnevmokoknimi okužbami. »Otroke je treba cepiti zgodaj, lahko že od šestega tedna starosti dalje, vsekakor pa v prvem letu življenja, da se že v zgodnjem odraščanju izognemo morebitnim pnevmokoknim okužbam. Te namreč, če se pojavijo, resno načenjajo kakovost življenja otroka oziroma ga celo ogrožajo,« opozarja doc. dr. Marko Vudrag, vodja enote za nalezljive bolezni in strokovni direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Nova Gorica. Pozneje, pri treh ali štirih letih, je cepljenje smiselno le še za otroke, ki imajo kakšno osnovno bolezen, zaradi katere obstaja veliko tveganje za nastanek hudih okužb s pnevmokoki.
V Sloveniji še ni bilo cepljenih toliko otrok, da bi lahko ocenjevali uspešnost cepljenja proti pnevmokoku. Posamezni pediatri pa že poročajo o uspehih, saj beležijo manj obolenj zaradi okužbe s pnevmokoki.
Ko so leta 2000 v Združenih državah Amerike uvedli cepljenje proti pnevmokokom s konjugiranim cepivom kot rutinsko cepljenje, se je za več kot 90 odstotkov zmanjšala pojavnost hudih invazivnih bolezni, ki jih povzročajo tipi iz cepiva. Pri otrocih, starih manj kot pet let, se je število invazivnih bolezni zmanjšalo za skoraj 80 odstotkov – ne glede na tip povzročitelja.
»Ocenjujemo, da bi redni program cepljenja s pnevmokoknim konjugiranim cepivom v populaciji občutno zmanjšal pojavnost resnih invazivnih obolenj in tudi bolj pogostih neinvazivnih obolenj, povzročenih s pnevmokokom. To bi posledično občutno zmanjšalo resne nevrološke posledice teh invazivnih obolenj. Hkrati bi se zmanjšalo število nosilcev pnevmokoka v nosno-žrelnem predelu v populaciji, zlasti pri otrocih, in s tem tudi širjenje bakterije,« ocenjuje dr. Metka Paragi, vodja Oddelka za medicinsko mikrobiologijo na Inštitutu rs za varovanje zdravja. Cepljeni otroci seveda manj zbolevajo, zato potrebujejo manj zdravljenj z antibiotiki. »To je nadvse pomembno, saj je delež pnevmokokov, odpornih proti enemu ali več antibiotikom, čedalje večji, kar zelo otežuje zdravljenje teh bolezni. Če torej zmanjšujemo prisotnost pnevmokokov pri nosilcih, zmanjšujemo tudi delež odpornosti proti antibiotikom v populaciji. To pa je pri otrocih še posebno problematično, saj je pri njih odpornost proti nekaterim antibiotikom dvakrat višja kot pri odraslih. Začarani krog vse večje porabe antibiotikov in s tem vse višje odpornosti je mogoče najučinkoviteje prekiniti z zmanjšanjem predpisovanja antibiotikov in s cepljenjem proti pnevmokoknim okužbam,« poudarja dr. Paragi. Slovenija je sicer po podatkih prof. dr. Čižmana v zadnjem desetletju znižala porabo antibiotikov za 30 odstotkov, stroške zanje pa smo prepolovili, vendar moramo porabo znižati še za 30 odstotkov. Po besedah prof. dr. Čižmana se v Sloveniji trenutno izvaja ekonomska analiza o upravičenosti cepljenja. Doc. dr. Vudrag pa je na novinarski konferenci poudaril, da je uvedba cepljenja v shemo obveznega in brezplačnega cepljenja tudi ekonomsko upravičena.
Cepljenje otroke ščiti pred najpogostejšimi tipi pnevmokokov, ki trenutno krožijo pri nas. »Vsaka država oziroma njen nacionalni javnozdravstveni laboratorij mora spremljati serotipe, ki se pojavljajo in krožijo na njenem območju. Med različnimi zemljepisnimi območji namreč obstajajo velike razlike v pojavnosti posameznih serotipov, enako pa velja tudi za starostne kategorije prebivalstva, pri katerih prihaja do tovrstnih okužb. Poznamo preko 90 serotipov pnevmokokov, vendar so povzročitelji hudih invazivnih obolenj zoženi na malo število serotipov, ki se spreminjajo časovno in geografsko,« pravi dr. Metka Paragi. Pri nas je pri otrocih najpogostejših sedem, pri odraslih pa osem serotipov.
Valentnost cepiva – pomemben podatek
Ko govorimo o valentnosti cepiva, imamo v mislih, koliko različnih serotipov pnevmokoka vsebuje oziroma proti koliko serotipom ščiti: 7-valentna cepiva ščitijo proti sedmim, 10-valentna proti desetim in 13-valentna proti trinajstim serotipom. Ker vemo, da obstaja več kot 90 različnih serotipov pnevmokokov, je podatek o valentnosti cepiva zelo pomemben. Cepiva so razvili na osnovi teh spoznanj. 13-valentno cepivo ščiti pred serotipi, ki povzročijo 92 odstotkov okužb pri otrocih v Sloveniji. 10-valentno cepivo ščiti pred serotipi, ki povzročijo 80 odstotkov okužb, 7-valentno pa pred serotipi, ki povzročijo 67 odstotkov okužb pri nas.
Osveščenost o koristih cepljenja v Sloveniji je premajhna, a narašča
Trenutno so v Sloveniji na voljo štiri cepiva: 7-, 10- in 13-valentno konjugirano cepivo ter 23-valentno polisaharidno cepivo. Konjugirana cepiva so novejša in učinkovitejša, zlasti pri otrocih, mlajših od dveh let, ki tudi najpogosteje zbolevajo.
V Sloveniji še ni bilo cepljenih toliko otrok, da bi lahko ocenjevali uspešnost cepljenja proti pnevmokoku. Pediatrinja Vesna Plevnik Vodušek je denimo lani cepila 20 od 84 otrok primerne starosti, letos pa že 8 otrok od 30. Vendar že opaža izboljšanje, tako denimo le eden od teh 28 cepljenih otrok še naprej pogosto zboleva za gnojnimi vnetji srednjega ušesa. Pediatrinja opaža bistvene razlike v odnosu do zaščitnega cepljenja med starši, ki imajo prvorojenca, in tistimi, ki imajo dva ali več otrok. »Če prvorojenec pogosto zboleva za pnevmokoknimi okužbami (najpogostejša so gnojna vnetja srednjega ušesa), se starši pri drugorojenem otroku večinoma odločajo za cepljenje proti pnevmokoku. Hkrati se tudi starši, ki sprva odklanjajo cepljenje, vendarle odločijo za to obliko zaščite, če njihov otrok zboli za pnevmokokno okužbo,« pravi pediatrinja. Podobno izkušnjo je na novinarski konferenci predstavila Špela Krasko Gerbec, mamica treh deklic, ki se je zaradi številnih okužb srednje hčerke odločila za cepljenje vseh treh otrok proti pnevmokoknim okužbam. »Od takrat nobena od hčerk ni več imela vnetja srednjega ušesa. Cepljenje je sicer drago, a mi ni žal denarja, žal mi je samo, da za to možnost nisem vedela prej. Izvedeli smo šele, ko smo se že tretjič vrnili na Pediatrično kliniko. Če seštejem dneve, ko sem bila za obe hčerki na bolniški, stroške večkratne hospitalizacije otrok in stroške zdravljenja, pa je za državo cepljenje gotovo bolj smiselno, « je poudarila.
Koliko odmerkov je potrebnih za zaščito?
Za optimalno zaščito je potrebnih več odmerkov, odvisno od tipa cepiva in starosti otroka. Nekatere raziskave so potrdile, da je dobra zaščita, če dojenčka prvič cepimo npr. v šestem tednu in nato nadaljujemo vsak drugi mesec še trikrat, »poživilno« četrto dozo pa damo v teku drugega leta starosti. Nekatere študije trdijo, da so dovolj trije odmerki.
Kdo ne sme biti cepljen?
Zdravstvenih razlogov za opustitev pnevmokoknega cepljenja je malo, saj je to cepivo mrtvo. Kontraindikacije so samo splošne, kot za kakršnakoli druga cepiva: akutna vročinska stanja, težja kronična stanja, imunska kompromitiranost, določene prirojene genske pomanjkljivosti ali pa morebitna preobčutljivost na kakšno komponento iz cepiva (vendar to ni absolutna kontraindikacija za cepljenje, takega otroka je kljub temu možno uspešno cepiti).
Kaj pa neželeni učinki?
Lahko se pojavijo neželeni učinki, a ne pri vseh cepljenih osebah: najpogosteje se pojavijo bolečina, rdečina in oteklina na mestu cepljenja, lahko tudi povišana telesna temperatura, a le izjemoma višja od 39 stopinj Celzija.
Ali je treba cepljenje plačati?
Ker cepljenja s pnevmokoknimi cepivi pri nas niso v rednem imunizacijskem programu, stroške cepljenja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije krije samo za ogrožene skupine. Indikacijo za cepljenje postavi lečeči pediater.
Pri otrocih so indikacije za cepljenje proti pnevmokoknim boleznim kronična bolezen obtočil, dihal, jeter ali ledvic, asplenija (odstranitev vranice), sladkorna bolezen, polžev vsadek, nevro-mišične bolezni, likvorna fistula, maligne bolezni in bolezni krvotvornih organov, prav tako so do brezplačnega cepljenja upravičeni vsi imunsko kompromitirani otroci. Ogrožena skupina so tudi starejši od 65 let, ki so upravičeni do kritja stroškov za cepljenja proti gripi, ljudje, ki so jim odstranili vranico ali presadili kostni mozeg ipd.
