Otroška koža je izrazito nežna in občutljiva, zato je izjemno dovzetna za različne iritacije, vnetja ali pojave sprememb na njej. Ena najpogostejših tegob tako malčka kot tudi njegovih staršev je prav zagotovo plenični izpuščaj.
Kaj je plenični izpuščaj in kako ga prepoznamo?
Lahko posplošimo in plenični izpuščaj imenujemo tudi vnetje kože pod pleničko. Na pleničnem področju je koža zaradi pogostega stika z otrokovim urinom oziroma blatom dovzetnejša za številne kemijske, fizikalne pa tudi encimske procese, ki potekajo na njej. K temu pripomore še zadrževanje vlage (že zaradi samega dihanja kože) pod (velikokrat premalo zračno) pleničko, in vsi ti faktorji skupaj povzročijo lokalizirano, razdraženo in vneto kožo. Z medicinskega stališča govorimo o kontaktnem dermatitisu, tj. vnetju kože na predelu, kjer se le-ta stika z urinom, blatom, mili ali raznimi drugimi preparati, ki jih nanašamo nanjo. Vneta koža je sama po sebi manj odporna za številne mikroorganizme, ki jo naseljujejo ali pridejo v stik z njo, zato so nemalokrat pleničnemu izpuščajo pridružene tudi sekundarne infekcije, največkrat z glivicami.
Ločimo različno intenzivne plenične izpuščaje. Pri najblažji varianti je koža pod pleničko rahlo nadražena, rdečkasta in srbeča. Otrok ob previjanju pogosto joka, saj mu je silno neprijeten vsak dotik tega občutljivega področja. Močneje izraženi plenični izpuščaji se kažejo z mehurčki, papulami in intenzivnejšo rdečino kože. Pogosto se na koži, kjer je plenični izpuščaj, ugotovi razrast glivice Candide albicans, ki tudi sicer naseljuje kožo človeškega telesa, ni pa še povsem pojasnjeno, ali je dermatitis vzrok za njen prekomerno razrast ali pa ga le-ta povzroča. V vsakem primeru je nujen obisk pediatra, če se na pleničnem področju pojavijo mehurčkaste ali gnojne kožne spremembe in tudi, če so prisotne kožne razpoke. Koža, ki več ni cela, je zelo dovzetna za sekundarne okužbe, gnojne spremembe na njej pa največkrat kažejo na bakterijsko okužbo.
Plenični izpuščaj se pojavi pogosteje, če ima otrok prebavne težave (kot so na primer driske ob jemanju antibiotikov ali po cepljenju), v času rasti zob in ob spremembi njegove prehrane (uvajanje mlečne formule po steklenički ali dajanje nemlečne hrane).
Razlogi so lahko različni, vsekakor je pa nujno, da se morebitnih sprememb zavedamo in plenični izpuščaj poskusimo preprečiti.
Kako ga torej lahko preprečimo?
Dobro je, da smo o neprijetnostih, povezanih s pleničnim izpuščajem, ustrezno poučeni, še preden se pojavi, saj je preprečevanje izpuščaja bistveno lažje kot njegovo zdravljenje, poleg tega pa tako otroku prihranimo nepotrebno bolečino in slabo počutje.
Kaj torej lahko naredimo, da bi pojav pleničnega izpuščaja preprečili?
- Koža na predelu ritke in spolovila naj ne bo nikoli iz kateregakoli razloga dlje časa vlažna, nujno je dovolj pogosto previjanje; otroka je treba previti tudi pred spanjem.
- Po vsakem umivanju otroka (tudi ob previjanju) je treba kožo na pleničnem področju popolnoma osušiti, preden se otroka znova povije.
- Otrok naj bo brez pleničke vsakič, ko je to le mogoče; ob previjanju ga vsaj 15 minut pustimo golega na zraku, da se koža posuši in »zadiha«.
- Uporabljati je treba zaščitne izdelke za nego nežne in občutljive otroške kože, s pomočjo katerih razdraženo kožo pomirimo, hkrati pa jo naredimo odpornejšo na različne vzroke draženja.
- V primeru uporabe bombažnih plenic je nujno, da jih po vsakem pranju dovolj speremo, da se v njih ne zadržujejo ostanki pralnih sredstev, ki prav tako dražijo kožo.
Otroci, ki nosijo plenice za enkratno uporabo, imajo petkrat več možnosti za pojav pleničnega izpuščaja kot njihovi vrstniki, ki nosijo bombažne plenice.
Za nego občutljive otroške kože zlasti na področju pleničke je nujno uporabljati temu primerne negovalne izdelke. Zanje je zaželeno, da vsebujejo eno ali več naslednjih sestavin:
- cinkov oksid (zinci oxidum): Deluje adstringentno in tako zmanjša transpiracijo kože ter suši morebitne mehurčke na koži (s cinkovim oksidom bogat izdelek je na primer praška pasta, po kateri lahko posežemo ob izrazitejših težavah s pleničnim izpuščajem).
- dekspantenol: Kožo obnavlja, še posebej, če je vneta ali razdražena; kožo pomiri in jo naredi odpornejšo na zunanje vplive (na sam vnetni proces in tudi na morebitne sekundarne infekcije).
- ribje olje (oleum jecoris): Pospešuje epitelizacijo na področjih vnete kože, kar pomeni njeno hitrejše celjenje.
- smukec (talcum): Nase veže vlago s površja kože na področju pleničke, s čimer posledično prepreči pojav vnetja. Je ključna sestavina otroških posipov, s katerimi si pomagamo pri vzdrževanju ustrezne suhosti kože.
- ekstrakt kamilice (matricariae extract): deluje protivnetno, zato je sestavina številnih izdelkov v otroški kozmetiki.
Priporoča se tudi uporaba hrastove skorje – 1 do 2 žlici hrastovega lubja, ki ga kupimo v lekarni, prelijemo s ½ litra vrele vode. Poparek uporabljamo za obkladke ali za umivanje predela pod pleničko. Hrastovo lubje deluje adstringentno in se je kot takšno že velikokrat izkazalo za zelo učinkovito metodo obravnave pleničnega izpuščaja.
Ko mu sami več nismo kos ...
Plenica za enkratno uporabo lahko vpije do 3,2 litra tekočine.
Kadar se plenični izpuščaj pojavi v svoji izrazitejši različici in ga sami ob upoštevanju vseh ukrepov nismo sposobni kontrolirati, je smiselno, da skupaj z otrokom obiščemo zdravnika. Ta nam bo svetoval, kako ukrepati, prepoznal bo morebitno sekundarno infekcijo in se posvetil njenemu zdravljenju. Velikokrat se za učinkovito izkaže tudi terapija z antimikotičnimi sredstvi, tj. s kremami, ki vsebujejo protiglivično substanco, saj je – kot že omenjeno – ravno glivica nemalokrat prisotna na področju pod pleničko, bodisi kot vzrok bodisi kot posledica takšnega vnetja.
Starši so odgovorni za otrokovo dobro počutje in njegovo zdravje. Nujno je, da so o preventivi pojava pleničnega izpuščaja ustrezno poučeni, saj lahko na tak način sebi in svojemu malčku prihranijo številne neprijetnosti. Tudi v primeru nastanka izpuščaja se je treba zavedati, da le-ta sam po sebi ni nevaren za otrokovo zdravje, dokler se lahko preprečijo posledice, povezane s sekundarno okužbo.
