Marec 2013. Srečno smo se vrnili s smučanja na Koroškem, kjer sem užival v smuki, žena in najstnika pa tudi na bordih. Mrzlo zimsko idilo smo imeli, sonca prav malo, sneg je bil zato prhek, prav nič južen. Po zaključku smučarske sezone nas vsako leto kmalu razveseli pomlad. Letos pa ne in ne. Danes sneg, jutri mraz, pa odjuga, pa spet sneg. Temperature pod ničlo, vreme čemerno, ljudje siti zime v naravi in v srcih, pa tudi prehladov in drugih vnetij. Potem pa nenadoma v nekaj dneh zjutraj nad ničlo, podnevi pa vroče, skoraj poletno, preko 20 ºC. Trava v tednu dni oživi, nežni popki dreves se razpro, gozd v nekaj dneh ozeleni. Treba bo prezračiti travo. Ne, ne bo treba - v par dneh je tako zrasla, da to ni več mogoče. Na vrtu je treba obrezati drevje, skrajšati predolge veje žive meje, pograbiti listje in mah. Topla zemlja hrepeni po semenskem krompirju, čebulčku, semenih ...
Sončno jutro skozi spalnično okno kliče na vrt. Zajtrk, kavica … Škarje za živo mejo v roke, pa z veseljem nad predolge in suhe veje grmičastega šipka.
Ku-ku, ku-ku. Prvič letos slišim kukavico, pa zopet nimam fičnika v žepu … Vroče je, slečem si majico in se veselo nastavim soncu, čeprav preveč menda ni zdravo. Vem pa, da paše, še posebej prvo vroče sonce, ki ga z veseljem užijem. Vetrc preprečuje, da bi se oznojil, diši po pomladi. Božansko.
Nato pa: v nosu me nekaj draži, v grlu ščemi, oči postajajo solzne, pekoče. Sonce in neobvezno delo kar naenkrat nista več čisti užitek. Kiham rafalno in si po podgorsko useknem nos. Nos smrkav, sluz krvava, oči pa neznosno pečejo.
Pa menda ne spet alergija ...
Spet me je presenetila, kot me preseneti termin oddaje članka, vsakič znova in znova, čeprav si obljubljam, da bo naslednjič pač vse drugače in vse prav. In ja, že jutri se lotim pisanja naslednjega. A ne gre. Kam pa pridemo brez inspiracija.
Dolga zima je kriva, baje, saj je kar naenkrat nastopila pomlad. Lani se je najavljala in so leske na obronkih gozdov cvetele že, ko je na osojah še ležal sneg. Leskove veje so se iz nagajivih otroških palic spremenile v rumeno meglico. V nekaj sekundah so oči postale pekoče, nos pa smrkav in zabasan. Še dobro, da nisem astmatik, sicer bi lahko tudi težko, zadušljivo dihal.
Že januarja bi moral vsako jutro spiti tableto proti alergiji, ki nedvomno pomaga preprečiti tako buren alergijski odgovor oči, nosu in grla, pa tudi pljuč. Kakšno leto mi to uspe, v glavnem pa ne. Pozabim nase. Imam pa tudi občutek, da znaki alergije niso vsako leto tako hudi kot letos. Tudi sprej za nos bi lahko kakšen teden že jemal, saj me je po malem že prej ščemelo, a sem znake kar mirno ignoriral.
Ukrepati je treba!
Kar je, je. Sedaj je prepozno za kesanje. Ukrepati je treba, saj me oči neznosno pečejo. Imam občutek, da so otekle, in lahko gledam le naravnost. Če pogledam vstran, je še slabše. V garaži se pogledam v ogledalo. Angora zajec po definiciji. Oči otečene, pordele, pekoče. Hitro po kortikosteroidne kapljice za oči. Saj bi morale biti spravljene v torbi, še od smučarije, kjer jih nisem uporabil. O sreča, hitro jih najdem, odprem in hitro po tri kapljice v vsako oko. In nestrpno v nos steroidni sprej. Oči zaprem in tako počakam prihajajoč občutek blaženja občutka peska v očeh. Po nekaj minutah je boljše, po pol ure izgineva tudi rdečina in oteklina uplahne.
Najbolj pogoste so alergije na pelode dreves, trav in plevelov, plesni, prah, pršice ter na dlake psov in mačk in prhljaj glodavcev.
Te kapljice so čudežne. Če jih ne bi imel, bi si pomagal z umetnimi solzami ali indiferentnimi kapljicami za izpiranje oči.
Potem spijem še tableto proti alergiji, ki pa bo pričela delovati v nekaj urah in bo, če jo bom spil vsako jutro, zmanjšala intenzivnost ponovne preobčutljivostne reakcije.
Podobne težave imam tudi kasneje spomladi in čez poletje ob košnji trave. Zanimivo je, da ne vedno. Znaki so včasih manj, drugič bolj izraziti. Najbolj sitni so očesni simptomi, ki tudi najbolj omejujejo normalno aktivnost. Nosni simptomi niso tako moteči, pljučnih pa na srečo (še) nimam.
Začelo se je med grabljenjem sena
Pred leti sem prvič imel napad alergijskega rinokonjunktivitisa pri grabljenju sena. To je za kmete naporno in obvezno delo, za nas mestne ljudi pa (ker pač ni nujno in seno omamno diši), čisti užitek. Če le nimaš, kot jaz in mnogi alergiki, neznosno pekočih oči in smrkavega tekočega nosu. Je pa zanimivo dejstvo, da smo v otroštvu cela poletja preskakali na senu, tlačili mrvo, ki jo je puhalnik v oblakih prahu napihal na senik, pa ni bilo nobenega alergičnega. Danes pa nas je alergičnih vse več, baje kar okoli tretjina.
Kaj je sezonski alergijski rinokonjunktivitis?
Gre za preobčutljivostno reakcijo telesa na sezonski, v tem primeru pomladni alergen. Prvi alergen v naših krajih je pelod leske, ki se lahko pojavi že konec januarja, kar je predvsem odvisno od vremenskih razmer, temperature ozračja in intenzitete sončnih žarkov. Kasneje cvetijo druga drevesa, grmovje in trave. Pri rinokonjunktivitisu prevladujejo nadležni očesni in nosni simptomi. Oči se solzijo, pečejo, ščemijo, pordijo ... V nosu nas ščemi, draži, kihamo, smrkamo, poslabša se voh. Večkrat težko ločimo alergijski nahod od vnetnega pri navadnem prehladnem obolenju.
Kako prepoznamo alergijski rinokonjunktivitis?
Ob izraziti klinični sliki, predvsem pri vsakoletnem ponavljanju, prepoznavanje te bolezni ni težavno. Če so simptomi neizraziti, sicer včasih ni lahko - pa nič zato, saj če so simptomi manj moteči, intenzivno zdravljenje niti ni potrebno. Potrebujemo samo kakšen Paloma robec več.
Kako ga zdravimo oziroma blažimo simptome?
Simptomi izrazitega alergijskega rinokonjunktivitisa so sitni in omejujejo normalno življenjsko aktivnost. 
Najbolj moteči so očesni simptomi, ki jih blažimo z izpiranjem veznic z umetnimi solzami, tekočino za izpiranje oči. Koristne so različne indiferentne kapljice, ki jih kupimo v prosti prodaji v lekarni. Izrazite simptome hitro ublažijo kortikosteroidne očesne kapljice, lahko lokalni antihistaminik.
Nosne simptome blažijo nosni kortikosteroidi, fiziološka raztopina za nos, nos pomagajo odpreti nosni dekongestivi. Tako očesne kot nosne simptome postopoma odpravijo tablete antihistaminika, ki pa potrebujejo svoj čas za nastop delovanja, in na akuten učinek, kot je to videti pri lokalnih kortikosteroidih, ne smemo računati.
Kako preprečimo alergijski rinokonjunktivitis?
Akutno izrazito obliko sezonskega alergijskega rinokonjunktivitisa lahko omili preventivno jemanje tablet antihistaminika mesec dni pred cvetenjem drevesa, na katerega pelod smo preobčutljivi. Pomaga tudi preventiva s spreji kortikosteroida v nos teden ali dva pred izpostavljenostjo alergenu. Preventivno delujemo tudi, če se ne gibljemo v naravi, ko je alergena največ. Nekateri pa se alergenu pač ne morejo izogniti. V zraku je alergena manj po deževju, prav tako v mirnem, nevetrovnem vremenu.
Pa menda ne spet alergija?
Takemu vprašanju se izognemo z redno preventivo s tabletami antihistaminika mesec dni pred predvideno izpostavljenostjo alergenu.
Želim vam čim manj pekočih oči in smrkavega nosu! Če vas to doleti vsako leto, pa kupite kakšno delnico Palome.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 73, maj 2013.
