Pogovor z go. Dušo Hlade Zore, dr. med., predsednico Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije in ljubljanskega društva bolnikov z osteoporozo
Kakšen je danes najpogostejši bolnik oz. bolnica z osteoporozo?
Pri pojavu bolezni igra izjemno pomembno vlogo genska popotnica, ki smo jo dobili od svojih prednikov. Poleg tega bo prej zbolela ženska, ki ima nizko telesno težo, je starejša od 65 let, uživa premalo zdrave hrane in mlečnih izdelkov, se ne giblje dovolj, morda kadi ali uživa preveč alkohola. Pripadnice bele rase prav tako obolevamo pogosteje.
Kakšno je stanje na področju osteoporoze pri nas in v svetu? So še vedno ogrožene skoraj izključno ženske in zakaj?
Da, osteoporoza je še vedno pretežno ženska bolezen, vendar je v zadnjih letih v porastu tudi pri moških. Tako bo vsaka tretja ženska po 50. letu in vsak peti moški po 60. letu utrpel zlom zaradi osteoporoze. Ženske smo bolj ogrožene predvsem zaradi hormonskih sprememb, ki se dogajajo v menopavzi in po njej. Razlog za porast osteoporoze je tudi v tem, da se prebivalstvo stara.
Kako se bolezen pojavi in na katere znake moramo biti pozorni? Ali je že prvi zlom rdeča luč?
Ko pride do zloma, je osteoporoza pravzaprav že zelo napredovala. Zdravila je treba začeti jemati takoj, ko je ugotovljena osteoporoza, saj z uspešnim zdravljenjem preprečimo zlome. Če smo v tako imenovani rizični skupini, kot sem jo opisala v prvem odgovoru, sta še posebej pomembna preventiva in spremljanje kostne gostote, da bolezen preprečimo oz. preložimo v prihodnost. Ko govorimo o zlomih zaradi osteoporoze, imamo v mislih tiste zlome, ki se pojavijo pri padcih s stojne višine; to seveda niso zlomi, ki so posledica kakšne nenaravne situacije, recimo če pademo z drevesa. Ker osteoporoza v začetku ne povzroča simptomov, je žal prav prvi zlom največkrat znak, da imamo osteoporozo.
Kako bolnica najbolj občuti pojav bolezni v smislu socialnega življenja? Ali bolezen močno poslabša kakovost življenja?
Da, seveda. Osteoporozna bolnica mora neprestano paziti, kako se giblje, zanjo niso več sprejemljivi nekateri športi, torej tisti, pri katerih je padec verjetnejši (kolesarjenje, smučanje …). Posebej nevarna zanjo je zima, še posebej če je veliko snega in ledu.
Kaj lahko ljudem, predvsem ženskam, priporočate, da premaknejo čas pojavnosti osteoporoze v čim višjo starost?
Predvsem je pomembna prehrana, ki naj bo raznovrstna in zdrava. Odsvetuje se kajenje in uživanje alkohola, ki sta tako in tako škodljiva zdravju. Zelo pomembno je gibanje in seveda pravočasen začetek uživanja kalcija in vitamina D. Kostno banko si ustvarjamo že od malih nog, zato je zdrav življenjski slog potreben že v mladosti – vsekakor pa bolje pozneje kot nikoli.
Kdaj je pravi čas za dodatno uživanje kalcija in vitamina D?
Če govorimo o kalciju, težko natančno rečem, pri katerem letu, okvirno pa že kar nekaj let prej, preden nastopi menopavza; kosti nam bodo pozneje za to hvaležne. Uživanje kalcija je odvisno predvsem od tega, kako imamo sicer urejeno prehranjevanje. Slabše ko se prehranjujemo, prej je treba začeti dodajati kalcij. Vsekakor pa je nujno uživanje tako kalcija kot vitamina D takrat, ko se že zdravimo za osteoporozo, saj sta nujen dodatek k osnovnemu zdravilu. Brez kalcija se v kosti nima kaj vgrajevati, vitamin D pa kalciju omogoča, da se lahko vgrajuje v kosti. Znano je, da je vitamina D največ v sončni svetlobi, zato je vsaj 15-minutni sprehod v lepem sončnem vremenu nujen. Paziti moramo seveda, da nismo na soncu v največji pripeki, ki je škodljiva za kožo.
Kako je z zdravstveno oskrbo osteoporoznih bolnic pri nas? Imajo na voljo vsa zdravila, ki jih ponuja farmacevtski trg drugod?
Da, slovenska bolnica z osteoporozo ima prav take možnosti zdravljenja kot bolnice v drugih državah EU. Na tem področju smo lahko zadovoljni.
Ali obstajajo kakšni preventivni programi na ravni nacionalnega zdravstvenega sistema za ženske, da se bolezen ne bi pojavila (pre)zgodaj?
Nacionalni zdravstveni sistem ne ponuja nič takšnega, so pa zato dejavna društva bolnikov z osteoporozo po vsej Sloveniji. Nekatera so bolj, druga manj dejavna, skupno vsem pa je, da se močno trudijo kar največ narediti za svoje članice in člane, zlasti na področju izobraževanja in gibalne dejavnosti. Skoraj povsod je organizirana vadba, ki je primerna za osteoporozne bolnice. Poleg vaj za krepitev telesa je zelo priljubljena telovadba v vodi, v zadnjem času pa tudi tai-chi in nordijska hoja. Pohodnikov imamo v zadnjem času izredno veliko, saj je tudi zelo družabna aktivnost in res moraš imeti smolo, da padeš in si zlomiš kost.
Prizadevamo si, da bi ženskam nad 65 let zagotovili brezplačno merjenje mineralne kostne gostote, kar podpira tudi klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni.
Lahko poveste kaj več o društvih bolnikov z osteoporozo?
V Sloveniji deluje 16 društev bolnikov z osteoporozo, ki so združeni v zvezo društev. Članov je okvirno 6.000. Naj omenim, da so društva v manjših krajih zelo dejavna, pogosto bolj kot tista v večjih mestih, saj so ljudje med seboj bolj povezani in se že v vsakodnevnem življenju več družijo. Društva v manjših krajih pa imajo žal manj izbire pri organizaciji raznih dejavnosti, v glavnem pa pogrešajo dobre športne centre in bazen.
Letos mineva 10 let od ustanovitve prvega društva. Ker je bilo to ljubljansko društvo, bo tudi praznovanje letos v Ljubljani, sicer se seli po vsej Sloveniji.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 15, oktober 2007.
