Osteoporoza je bolezen kosti, ki prizadene trdnost kosti in povečuje tveganje za osteoporozne zlome. Osteoporozni zlom je opredeljen kot netravmatski in nizkoenergetski, saj nastane že ob delovanju sile, ki sicer ne bi povzročila zloma. Klinično je opredeljen kot zlom, ki nastane ob padcu s stojne ali sedne višine. Vendar imamo danes na voljo že kar nekaj zdravil, katerih redno jemanje zmanjša tveganje za nastanek prvega ali naslednjih zlomov za več kot polovico.
Osteoporozo ugotavljamo z merjenjem mineralne kostne gostote (MKG) z dvojno energetsko rentgensko absorpciometrijo (DXA), katere rezultati tudi arbitrarno opredelijo diagnozo osteoporoza. O osteoporozi govorimo, če je MKG za več kot 2,5 standardnega odklona nižja od povprečne MKG med 20. in 30. letom. Rezultati ultrazvočnih meritev pa ne zadostujejo za postavitev diagnoze osteoporoza.
Bolnica (ali bolnik) z diagnozo osteoporoza je izpostavljena mnogo večjemu tveganju za nastanek zloma kot tista, ki ima samo višjo MKG. Vendar pa k trdnosti kosti prispevajo tudi drugi dejavniki kvalitete kosti, ki jih s preiskavo DXA ni moč opredeliti in predstavljajo dejavnik tveganja neodvisno od MKG. To v praksi pomeni, da pri bolniku z osteoporozo lahko ne pride do zloma, oseba z normalno kostno gostoto pa ga vseeno lahko doživi.
Trdne kosti gradimo že od otroških let
Ker je tveganje za zlom v kasnejših letih posredno odvisno od trdnosti kosti (skupek MKG in kvalitete kosti), le-ta pa od najvišje MKG v zrelem obdobju, je pomembno, da pričnemo kost »graditi« že od otroških let dalje.
Nedvomno je trdnost naših kosti v veliki meri odvisna od genske zasnove. Poznamo že kar nekaj genskih sprememb, ki vplivajo na trdnost kosti, vendar njihovo določevanje še ni uvedeno v klinično rutino. V dobi odraščanja sta izredno pomembna prehrana in vnos zadostne količine kalcija. Zlasti mladostniki, ki uživajo neuravnoteženo (beri: hitro) prehrano, so močno ogroženi. Pomembno je tudi gibanje (denimo hoja ali tek) na prostem, kjer smo izpostavljeni soncu, saj si s tem močno okrepimo kosti. Sedenje pred računalnikom tega nikakor ne zagotavlja! Cigarete in alkohol kvarno vplivajo na doseganje največje možne MKG v zrelem obdobju. Pri ženskah občutljivo obdobje nastopi z meno, ko presahnejo estrogeni, ki so zaščitniki kosti. Kost se prične pospešeno razgrajevati in krivulja »graditve« kosti se obrne navzdol. Z leti obolevamo za različnimi boleznimi in nekatere od njih kvarno vplivajo na kost. Tudi nekatera zdravila, ki nam jih predpisujejo, lahko kosti škodujejo.
Včasih pride do zloma pred postavljeno diagnozo
V tem obdobju že lahko napravimo »obračun« delovanja vseh naštetih dejavnikov, ki ga posredno zajamemo z merjenjem MKG. Nizke vrednosti oz. diagnoza »osteoporoza« močno povečajo naše tveganje za osteoporozni zlom. Zlom pa lahko doživimo že pred merjenjem MKG in tako potrdimo diagnozo osteoporoze že brez merjenja MKG. Če torej ugotovimo povečano tveganje za zlom z merjenjem MKG ali z osteoporoznim zlomom, je skrajni čas, da pričnemo ukrepati. Najprej preverimo vse naštete škodljive dejavnike (neaktivnost, nepravilna prehrana, škodljive razvade) in jih ukinimo. Nato nam zdravnik opravi osnovne laboratorijske preiskave, da izključi morebitne še neprepoznane bolezni, ki lahko škodljivo vplivajo na kost. Zagotovimo si primeren vnos kalcija in vitamina d, nato pa pridejo na vrsto zdravila.
Zdravila zmanjšajo tveganje za nastanek zloma
Danes je na voljo že kar nekaj zdravil, katerih redno jemanje zmanjša tveganje za nastanek prvega ali naslednjih zlomov za več kot polovico. Izbiramo lahko med tabletami ali preparati za podkožno dajanje ali dajanje v žilo. Zdravnik mora poznati vse t. i. kontraindikacije za posamezna zdravila, bolnik pa mora povedati svoja pričakovanja in želje. Uvedba zdravila je izredno pomembna, saj nepopolne informacije ali nesporazumi hitro privedejo do tega, da se bolnik ne drži navodil ali zdravilo celo opusti. To pa ima za posledico neučinkovitost zdravljenja.
Tveganje za zlom pa povečajo tudi dejavniki, ki niso povezani s samimi kostmi. Z leti se zaradi sočasnih bolezni ali pa uporabe nekaterih zdravil lahko pojavijo motnje ravnotežja, ki močno zvišajo tveganje za padce in seveda tudi za zlom. Potrebne so preiskave in včasih zamenjava zdravil. Poleg tega je treba korigirati slabovidnost, saj tudi ta povečuje tveganje za padce. Urediti je treba tudi bivalni prostor: odstraniti drseče preproge, namestiti pripomočke za oprijem, odstraniti ovire na tleh itd. Osteoporoza oz. znižana MKG je torej le eden (vendar zelo pomemben) od kamenčkov v mozaiku ogroženosti za zlom. Z zdravljenjem osteoporoze lahko bistveno zmanjšamo naše tveganje za zlom, vendar se moramo zavedati, da je treba v največji možni meri odstraniti tudi ostale dejavnike tveganja, če želimo doseči zastavljeni cilj.
