Osteoartroza (OA) je najpogostejša kronična bolezen sklepov, ki zmanjšuje kakovost življenja pretežno starejših ljudi. Zanjo je značilen propad sklepnega hrustanca, ki se mu lahko pridruži tudi vnetje. Spremembe se lahko začnejo že v zgodnji mladosti, izrazijo pa se šele v starosti. Prizadeti so lahko sklepi okončin, hrbtenica ali oboje. Moški in ženske so prizadeti enako pogosto, vendar se pri moških bolezen pojavi v zgodnejših letih.
Značilni simptomi osteoartroze so:
- sklepna bolečina,
- okorelost,
- škrtanje ali škripanje v sklepu (krepitacije),
- omejena gibljivost sklepa,
- zadebeljen in/ali razoblikovan sklep.
Prve spremembe pri poteku osteoartroze nastanejo v sklepnem hrustancu, katerega vloga je, da ob gibanju omogoča drsenje ene kosti prek druge skoraj brez trenja. Poleg tega sklepni hrustanec razporedi breme na vse dele sklepa in prepreči čezmerno obremenitev samo posameznih predelov sklepa.
Gladka, spolzka površina hrustanca z napredovanjem bolezni postaja groba in porozna, tako da gladko gibanje v sklepu ni več mogoče. Funkcija sklepa odpoveduje, sklep se spreminja.
Simptomi osteoartroze
Pri osteoartrozi je različno izraženih naslednjih pet simptomov: sklepna bolečina, okorelost, škrtanje ali škripanje v sklepu (krepitacije), omejena gibljivost sklepa ter zadebeljen in/ali razoblikovan sklep.
Prvi simptom je bolečina, ki je hujša med gibanjem. Sklep med spanjem ali mirovanjem otrdi, vendar okorelost v 30 minutah po začetku gibanja navadno izgine. Ko se osteoartrotične okvare slabšajo, postaja sklep čedalje slabše gibljiv in lahko končno otrdi v upognjenem položaju.
V normalnih okoliščinah so procesi tvorbe in razgradnje sestavnih delov hrustanca uravnoteženi. Pri osteoartrozi se zaradi pretirane rasti hrustanca, kostnine in drugih tkiv sklep poveča, zaradi neravne površine hrustanca pa med gibanjem škrta. V sklepih med členki prstov na rokah pogosto nastanejo kostne izboklinice (Heberdenovi vozlički).
Po začetku bolezenskih znakov osteoartroza počasi napreduje, pri mnogih bolnikih se razvije blažja ali hujša invalidnost. Včasih se degeneracija sklepov ustavi ali celo delno izboljša. Najpogosteje prizadeti sklepi so kolena (41 %), roke (30 %) in kolki (19 %) ter hrbtenica.
Dejavniki tveganja
Starost je najmočnejši dejavnik tveganja. V starosti 70 let bolezen vsaj deloma prizadene veliko večino ljudi. Pojavlja se približno enako pogosto pri obeh spolih, razlika pa je v vrsti prizadetih sklepov. Ženske imajo večje tveganje za osteoartrozo kolen in malih sklepov rok, moški pa za osteoartrozo kolka. Dejavnik tveganja je tudi predhodna poškodba sklepa, tudi takrat ko ob poškodbi hrustanec ni neposredno poškodovan. Med pomembnimi dejavniki tveganja je treba omeniti še čezmerne ali ponavljajoče se obremenitve sklepov, čezmerno težo (ki močno vpliva na razvoj osteoartroze kolen) in vpliv genetskih dejavnikov.
Zdravljenje osteoartroze
Zdravljenje je stopenjsko in vključuje nefarmakološke (brez zdravil), farmakološke (z zdravili) in kirurške ukrepe. Nesteroidne antirevmatike uporabljamo pri osteoartrozi z vnetnimi znaki in kadar so nefarmakološki postopki ter paracetamol neučinkoviti.
Cilji zdravljenja so:
- lajšanje sklepnih bolečin in okorelosti,
- izboljšanje gibljivosti in kakovosti življenja,
- preprečevanje napredovanja bolezni.
Zdravljenje osteoartroze se prilagaja bolnikovim simptomom. Blage simptome odpravimo že z nefarmakološkimi ukrepi (brez zdravil), med katere prištevamo ustrezne raztezne vaje, vaje za krepitev mišic in vaje za pravilno držo. S tem lahko preprečimo okvaro hrustanca, izboljšamo gibljivost sklepov in okrepimo okoliške mišice, ki sklep bolje zaščitijo pred obremenitvami.
Najpogosteje prizadeti sklepi pri osteoartrozi so kolena (41 %), roke (30 %) in kolki (19 %) ter hrbtenica.
Z zdravili bolniku še vedno le odpravljamo simptome, čeprav aktivno iščejo zdravila, ki bi zavrla napredovanje bolezni. Če je potrebno zdravljenje z zdravili, je treba opredeliti, ali ima bolnik nevnetno ali vnetno obliko bolezni. O vnetni obliki govorimo, kadar imajo bolniki mehke otekline sklepov, nočne bolečine in več kot 30-minutno jutranjo okorelost. Pri nevnetni obliki kot temelj simptomatskega zdravljenja bolnikom navadno zadostuje paracetamol po potrebi. Pri vnetni obliki pa zdravniki predpisujejo nesteroidna protivnetna in protibolečinska zdravila – t. i. nesteroidne antirevmatike (NSAR). Ti s svojim protivnetnim delovanjem morda upočasnijo napredovanje bolezni. K nesteroidnim antirevmatikom prištevamo acetilsalicilno kislino, ibuprofen, ketoprofen, indometacin, piroksikam naproksen in še nekatere druge. Novejši NSAR imajo zaradi bolj selektivnega delovanja manj neželenih učinkov. Med novejšimi NSAR, ki so na voljo pri nas, omenimo etorikoksib, ki je namenjen simptomatskemu lajšanju bolečine pri osteoartrozi. Iz te skupine je pri nas voljo še celekoksib.
Kadar težav ne izboljša noben drug način zdravljenja, pride morda v poštev operacija. Nekatere sklepe lahko zamenjajo z umetnimi, npr. kolk ali koleno. Bolnike, ki čakajo na kirurški poseg, in tiste, ki niso primerni za kirurško zdravljenje, zdravimo z močnimi opioidnimi analgetiki.
Pomembno je, da bolnik nadaljuje svoje dnevne aktivnosti in zadrži dejavno, neodvisno vlogo tako v družini kot v službi.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 27, november 2008.
