Naš imunski sistem krepijo dejavniki, ki jih lahko povežemo v »delujoči trio«: zdrava, uravnotežena prehrana, dovolj gibanja na svežem zraku in dovolj počitka. Na ta način sami upravljamo imunski sistem (imunomodulacija) in ga s prehranskimi dodatki okrepimo le, če je treba.
V prejšnjih številkah Naše lekarne smo opisali naš imunski sistem, ki je raznolik oz. »skrit« v različnih tkivih (vranica, bezgavke, limfatično tkivo) in dejaven v obliki efektorskih celic (levkociti, fagociti, makrofagi, limfociti) ter efektorskih molekul (interferoni, gama globulini). Tokrat se bomo osredotočili na vpliv biološkega ritma, ki je povezan s spremembami v okolju – predvsem na menjavanje dneva in noči.
Čas je oscilator
Spanje pod okriljem noči je seveda najboljši čas za obnovo organizma in krepitev imunskega sistema. A današnji tempo nam pogosto krati nočni počitek, zato moramo po obdobju intenzivnega dela telesu čimprej privoščiti počitek.
Kronobiologija je veda, ki proučuje vpliv časovnih ritmov na organizme. Človek doživlja različne biološke ritme, ki trajajo manj ali več kot 24 ur. Menjavanje svetlobe in teme – dnevni oz. cirkadialni biološki ritem – nam je najbolj poznan in raziskan ritem ter predstavlja enega najmočnejših vplivov na organizem. Poznamo tudi druge naravne vplive, kot so menjava letnih časov in s tem sprememba temeparture, vpliv lune, sončnih erupcij itn. Čas je kot nekakšen oscilator, ki se ponavljajoče spreminja.
V laboratoriju za kronobiologijo, ki je del berlinskega inštituta za medicinsko imunologijo, vneto raziskujejo vpliv časovnih ritmov na delovanje imunskega sistema. Med ugotovitvami je tudi ta, da imajo različne celice v okviru imunskega sistema (npr. makrofagi) svoj lasten pulzirajoči ritem, tako da niso povsem odvisne od zunanjega ritma, ki ga dajejo naši možgani. Tako je zagotovljena najvišja aktivnost imunskega sistema, tudi če je telo izpostavljeno stresu, ki ga izzove moteno spanje (npr. let v oddaljen časovni pas).
Vpliv časovnih sprememb na organizem
Če so običajni časovni ritmi moteni, to za organizem pomeni stres. Najprej se pri človeku pojavi blago nelagodje in nenavadna utrujenost, kar imenujemo desinhronoza; to je stanje, predno se pojavijo resne težave. Danes se ta izraz največkrat nanaša na t. i. »jet lag« − to je slabo počutje in utrujenost, ki nastane po dolgem letalskem letu; a takšno nelagodno stanje pravzaprav nastane pred vsako boleznijo in ponavadi je organizem toliko močan, da spet vzpostavi normalno stanje. Vendar je takrat vseeno dobro, da telesu privoščimo počitek. Poseben problem pa predstavljajo motnje spanja, ki posredno vplivajo na slabši imunski sistem.
Poleg zdravega spanja je treba poskrbeti za dovolj počitka nasploh, kar pomeni, da moramo znati »odpihniti iz glave« težke misli. K temu pripomorejo razne umiritvene vaje, kot je vsakodnevno pravilno dihanje (npr. nasveti v knjigah Petra Amaliettija), prijeten pogovor in sproščeno druženje za vikend oz. v času dopusta.
Naša notranja biološka ura se uravnava centralno s pomočjo hipotalamusa, ki je možganska struktura z dvojnim tkivnim sistemom: po eni strani komunicira z zunanjim svetom (živčni sistem), po drugi strani pa preko hormonov z našo notranjostjo. Poleg hipotalamusa, ki skrbi za centralno uravnavanje biološke ure, ima vsaka celica svojo lastno biološko uro, in tako se v telesu prepletajo številne informacije o naravanem času in tistem, ki se zoperstavlja, ker ima človek določene naloge, delo, želje ...
Znanstveniki so odkrili gene (cirkadialni geni), ki uravnavajo celični metabolizem na podlagi sprememb dan-noč; če pa pride do sprememb (mutacij) na teh genih, se lahko pojavijo različne bolezni.
Naše življenje oz. naš organizem je kot fina tkanina, stkana iz tisočerih prepletenih, raznovrstnih bioloških ritmov. Med vsemi ritmi pa je v ospredju 24-urni cirkadialni ritem: izmenjavanje dneva in noči.
Pogled v zgodovino
»Jet lag« oz. slabo počutje in neznanska utrujenost je stanje, ki običajno sledi dolgemu poletu, med katerim z letalom premagujemo več časovnih pasov. Velja, da okrevanje traja toliko dni, kolikor časovnih pasov smo prepotovali.
Človeški organizem razvitega zahodnega sveta se težko prilagaja hitrim spremembam; še pred dobrimi sto leti ni bilo takega izobilja hrane (pretirane količine sladkorja, soli in maščobe). Če so nekoč mnogi ljudje zboleli in umrli zaradi pomanjkanja, se to danes dogaja zaradi preobilja. Velike spremembe so nastale tudi glede časovnih vplivov. Čeprav še zdaleč ne moremo primerjati težavnosti dela v srednjem veku z delom v današnjem času, pa je vendar treba povedati, da se je takrat človek ravnal po času narave; delal je od zore do mraka in po sončnem zahodu je običajno sledil počitek – tako za gospodarja kot za delavca. Ure, ki so jih uporabljali, so bile astrološke in konstrukcije takih astroloških ur so bile pravo čudo tehnike (primer: slovita ura v Pragi, fotografija na straneh 70 in 71); kazale so za vsak dan in seveda za vsak kraj posebej čas sončnega vzhoda in zahoda, pozicijo Sonca, Lune in ostalih planetov. Čas med sončnim vzhodom in zahodom je bil razdeljen na 12 enakih delov dneva in 12 delov noči. To je pomenilo, da je bila ena dnevna astrološka ura enaka eni nočni astrološki uri samo v času enakonočja. Z industrializacijo pa je tak način merjenja časa postal zelo nepraktičen in tako so dan razdelili na 24 enakih delov – ur.
Zaključimo lahko, da je industrijska in nato informacijska družba vnesla v človeški vsakdan ogromne spremembe, ki se dotikajo cirkadialnega ritma in vplivajo na organizem. Dobro pa je, če človek ohrani pravo oz. zdravo mero pri prehrani ter tudi pri delu in počitku.
Sodobna medicina upošteva izsledke kronobiologije
Vitamin D je pozitiven dejavnik pri delovanju imunskega sistema, ker pomaga pri aktivaciji limfocitov T, ki so nosilci celične imunosti. Če se takoj po prebujanju za 15 minut izpostavimo jutranji svetlobi, smo dosegli najboljšo sintezo vitamina D v telesu oz. dobili največ tega koristnega hormona v najkrajšem času.
Sodobna medicina in farmacija proučujeta cirkadialni ritem, ker je znano, da ta vpliva na mnoge telesne dejavnike: na telesno temperaturo, krvni pritisk, izločanje hormonov, na lastno obrambno sposobnost oz. imunski odziv organizma itn. Zato so ob upoštevanju cirkadialnega ritma terapevtski izidi boljši.
Raziskave človeškega časovnega ritma tako kažejo, da je npr. zjutraj v krvi velika koncentracija hormonov (adrenalina, kortizola, testosterona) in je krvni tlak najvišji. Posledično so tudi kardiovaskularne težave (kapi) najpogostejše zjutraj. Zaradi vseh sprememb se spreminjajo tudi naše psihofizične sposobnosti.
Dobro je raziskan hormon melatonin, ki je pozitiven dejavnik tudi v imunskem sistemu. Izloča se proti jutru – ko je še noč, a se ob dnevni svetlobi njegovo izločanje ustavi. Koncentracija melatonina se torej čez noč poviša, da se lahko čez dan uporablja.
Melatonin deluje na nivoju celičnega metabolizma in njegovo pomanjkanje lahko povzroči napake v prepisovanju dnk (dezoksiribonukleinska kislina) pri delitvi celic, to pa posledično lahko vodi v nastanek rakavih celic. Melatonin povzroči rahlo širjenje žil in s tem oddajanje toplote, deluje antikancerogeno, antioksidativno in je primer koristne efektorske molekule, ki nastaja v pulzirajočih odmerkih – odvisno od dneva in noči. Melatonin je že vrsto let dosegljiv tudi v obliki tablet in ga, kadar je treba, predpiše zdravnik.
Letni časi, na katere smo navajeni, so blagodejen, izmenjujoč se ritem, ki nam ponuja kup radosti. Med ostalim tudi spremembo v hrani – glede na to, kako dozoreva naše sadje in zelenjava.
Emilija Pavlič, strokovnjakinja za prehrano in izkušena kuharica, pravi, da je september mesec izobilja. Toliko zdravih darov nam ponuja narava, da ni mogoče pojesti vseh naenkrat, in jih je treba shraniti, vložiti. Sicer pa velja pravilo: zajtrkuj kot kralj, za kosilo se najej kot kmet, večerjaj pa kot berač. Znano pa je, da stres laže premagujemo, če smo pravilno siti. Recept za september:
Rdeča pesa s krompirjem
Za 5 oseb potrebujemo: 1 kg rdeče pese, 10 krompirjev, 5 strokov česna, 5 žlic oljčnega olja, 5 žlic kisa. Pesi odrežemo liste dva prsta od gomolja. Korenine odrežemo le malo, da med kuhanjem ne izteče preveč soka. Operemo jo v mlačni vodi in nanjo zložimo opran, neolupljen krompir. Zalijemo z mrzlo, neslano vodo in kuhamo približno pol ure. Kuhane pese ne splakujemo z mrzlo vodo. Krompir in peso torej ohladimo, olupimo in naribamo na kolobarje. Dodamo česen, kis, olje, sol in premešamo.
