Janez Špringer, mag. farm. spec.
Logika
Izjave se izrekajo, kot je zaznal že Kant v Kritiki čistega uma, ali o jeziku ali o resničnosti. Če se nanašajo na resničnost, so lahko pravilne ali nepravilne; če pa se nanašajo na jezik, postane presoja o pravilnosti brezpredmetna. Izjava jezikovne vrste je, denimo, definicija, kjer se ena beseda ali zamisel opredeli s pomočjo že opredeljenih besed ali zamisli. Ni se smiselno vprašati, ali je definicija pravilna ali ne, saj že po svoji naravi ne more biti nepravilna.
Takšna izjava je na primer »Cent kot utežna enota je isto kot sto kilogramov.«. Preverba njene veljavnosti s poskusom bi bila smešna, zato nam na kraj pameti ne pade, da bi kakor koli proučevali, ali cent res znaša sto kilogramov ali ne. S poskusi namreč preverjamo samo pravilnost resničnostnih izjav. Le-te razsojajo o resničnosti, zato so lahko le te z ozirom nanjo ali pravilne ali nepravilne. Načeloma se dajo potrditi ali zavreči z opazovanjem resničnosti. »Gospod X in gospa Y sta težka vsak po 1 cent,« je na primer takšna izjava. Masa osebe se da s pomočjo definicije »1 cent je 100 kilogramov« podati tudi v kilogramih ter njeno veljavnost preveriti s tehtnico, ki tehta na kilogram natančno. Če je definicija izjava jezikovne vrste, o pravilnosti katere naj se ne razpravlja, je na drugi strani aksiom kot temeljna predpostavka izjava resničnostne vrste, ki je načeloma lahko pravilna ali nepravilna, vendar se kot aksiom privzame za pravilno. Izjava »Indeks telesne mase, ki leži med 18,5 in 25 kg/m2 je optimalen« je na primer zdravstveni aksiom, ki opredeli zdravju najprijaznejše razmerje med telesno maso in telesno višino, veljavno za večino ljudi.
Indeks telesne mase (ITM)
ITM je antropološka mera, ki je opredeljena kot razmerje med telesno maso, podano v kilogramih, in kvadratom telesne višine, podane v metrih:
ITM= (telesna masa (kg)) / (višina (m) x višina (m)).
ITM dobimo tako, da telesno maso, podano v kilogramih, dvakrat delimo s telesno višino, podano v metrih. Na primer, 100 kilogramov težka oseba, visoka dva metra, ima indeks telesne mase 25.
Na mizi je zvečine zrcalo tistega, kar je za mizo. Ali je to preveč ali premalo in koliko je prav? Najtežji človek, ki je kadarkoli živel, je bil John Brower Minnoch, ki je tehtal 635 kilogramov. Z dieto je izgubil 419 kilogramov, umrl pa je leta 1983 pri starosti 42 let.
Enota kg/m2 se zvečine zaradi udobnosti ne navaja, saj je mnogo enostavneje na kratko reči, denimo, da je čezmeren ITM >− 25, kot pa na dolgo omenjati še kilograme na kvadratni meter. Če se prikritosti enote ne zavedamo, indeks kot golo število neupravičeno dobi pridih čarobnosti. Število, odvisno od naše izbire enot, kajpak ne more biti čarobno. ITM, podan v centih na kvadratni meter, bi sicer postal nominalno stokrat manjši, a ostal realno povsem neokrnjen, tako kot uvodoma podani teži gospoda X in gospe Y kot pribito ostaneta povsem enaki ne glede na to, ali sta podani nominalno v centih ali kilogramih. Kot že rečeno, katera koli definicija, in pri tem definicija ITM ni izjema, je namreč izjava jezikovne vrste, ki se neposredno ne nanaša na resničnost, temveč le na besede in zamisli.
ITM, kakor koli že definiran, kaže na stanje prehranjenosti in je tozadevno dobro merilo za moške in ženske v starosti med 20 in 65 let; le približno merilo pa postane za otroke, mladostnike in starejše, ker sta pri njih deleža mišičja in maščevja drugačna.
Razvrstitev prehranjenosti glede na ITM po Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO) je prikazana v tabeli 1.
Osebe z ITM med 18,5 in 25 imajo normalno telesno maso, tiste z ITM enakim ali večjim kot 25 pa čezmerno. ITM, enak ali večji kot 30, pomeni debelost.
ITM je vreden pozornosti, saj ima več kot pol Slovencev čezmeren ITM, ta pa spodbuja pojav dejavnikov za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so zvišan krvni tlak, zvišan krvni sladkor in zvišane krvne maščobe. Prav tako so čezmerne vrednosti ITM v neposredni sorazmerni povezavi z nastankom in razvojem bolezni same, denimo bolezni srca in ožilja, dihal, gibalnega aparata ter z nastankom nekaterih vrst raka.
Ali je na mizi preveč dobrot ali premalo je seveda preohlapno vprašanje, dokler ne vemo, kdo sedi za mizo. Brez hrane ne gre, pa tudi mera je potrebna.
Pa dober tek želim!
