Pomlad nas spet kliče ven!
Ko dočakamo zasluženo upokojitev, se nam življenje močno spremeni. Bolj ali manj zahtevna služba nas je preoblikovala v delovne stroje, ki so se sčasoma prilagodili rednim vsakodnevnim obveznostim in navadam. Hitra sprememba marsikoga močno pretrese, saj se utečen vsakdanjik z upokojitvijo povsem poruši. Mnogi upokojenci znajo nenadno spremembo dobro izkoristiti, žal pa se nekateri predajo varljivemu lenobnemu brezdelju ali poležavanju pred televizorjem. To je zelo slabo, saj sčasoma začnejo odpovedovati vse pomembnejše telesne funkcije, kar vodi v prezgodnjo smrt.
Kakovostno in zdravo življenje si lahko podaljšamo le z vztrajnim gibanjem duha in telesa. Že pred upokojitvijo si moramo najti nov smisel življenja, nadaljevati s telesno in umsko dejavnostjo, ki naj bo pestra, zanimiva ter obenem tudi vsestransko koristna. Vse, kar potrebujemo na jesen življenja, bomo zagotovo našli v naravi. Največja dobrina za starostnike je zdravje, ki ga lahko najdemo s stalnim stikom z naravo. Hoja in raziskovanje na svežem zraku ni le vadba telesne in umske kondicije, temveč lahko postane mnogo več, saj nam travniki in gozdovi zastonj ponujajo prvobitno ter ekološko čisto hrano, pa tudi naravna zdravila za številne starostne težave.
Če se odpravimo na cvetoč travnik ali v gozd, se srečamo z različnimi rastlinami in gobami, ki bi jih po potrebi lahko koristno uporabili. Žal pa zaradi omejenega znanja navadno ostanemo praznih rok. To je v danem trenutku modra odločitev, saj brez potrebnega znanja ni varno nabirati česar koli. Ni dovolj, da si nakupimo številne priročnike za določanje vrst, temveč je nujno, da nam v začetku spoznavanja rastlin vsako določitev potrdi še izkušen poznavalec. Na srečo lahko skoraj v vsakem večjem mestu najdemo društva, kjer proučujejo gobe ali zdravilna zelišča. V novejšem času lahko veliko podatkov najdemo tudi na internetu, najuspešneje pa si bomo znanje vse leto nabirali z delovanjem v različnih društvih. Star pregovor pravi, da vsi ljudje vse vedo. Ljudje smo navadno družabna bitja, ki v stiski znamo pomagati drug drugemu.
Za svoje zdravje mora najprej vsak sam poskrbeti. Zdravnik in lekarna naj prideta na vrsto šele takrat, ko sami ne moremo najti poti iz zdravstvenih težav.
Pozanimajte se, kje v vašem kraju deluje društvo zeliščarjev, in se jim pridružite. Poleg bogatega znanja, ki ga boste pridobili, boste zagotovo več časa preživeli v naravi, kar je najboljša naložba v vaše zdravje.
Za ljubitelje narave v Mariboru
V Mariboru že več kot 40 let deluje Gobarsko društvo Lisička. Članom društva je nedvomno zagotovljeno, da se z gobami (nikoli več) ne bodo zastrupili, če se bodo držali društvenih pravil in navodil. Včlanjenih je tudi veliko ljudi iz drugih krajev. Prepričala jih je zelo obiskana spletna stran društva z informacijami tudi o na videz nepomembnih vrstah gob, ki pa so lahko zelo redke in celo potrebne, da jih zaščitimo. Neverjeten je pogled na različno izobražene ljudi, ki vneto preiskujejo glive pod društvenimi mikroskopi, kajti le tako je mogoče vrste zanesljivo določiti. Razveseljivo pa je tudi to, da mnogi gob sploh ne jedo, marveč jih le raziskujejo ter občudujejo.
Ko ljudje spoznajo, da so zmotne zamenjave lahko izjemno nevarne ali škodljive, postanejo previdnejši in razsodnejši.
Mlajše in nujno potrebno je tudi Društvo zeliščarjev Maribor. Že lani je društvo začelo načrtno izobraževati svoje člane. Zadali so si nalogo, da bodo vsako leto temeljito spoznali in obdelali 30 novih, uporabnih rastlin ter 10 strupenih oziroma takih, ki jih sami brez ustrezne strokovne pomoči ne bi mogli uporabljati. Spoznavanje rastlin brez osnovnega znanja botanike ni uspešno. Vsak posameznik se mora najprej nujno naučiti, kaj mora na zelišču opazovati, da bo vrsto zanesljivo določil. Ko ljudje spoznajo, da so zmotne zamenjave lahko izjemno nevarne ali škodljive, postanejo previdnejši in razsodnejši. Z načrtovanimi izleti v naravo člani društva največ pridobijo. Spoznajo, katera zelišča so pogosta in katera tako redka, da bi jih bilo treba zavarovati. Za ohranitev ogroženih vrst je to zelo pomembno, saj izobražen zeliščar nikoli ne bo delal škode v naravi. V društvu se povečuje skrb za neokrnjeno naravo, za ohranitev vrst in njihovih rastišč. Sčasoma pri članih prevlada spoznanje, da je številne zdravilne rastline mogoče uspešno gojiti tudi na domačem vrtu, saj so lahko zaradi skrbne nege celo učinkovitejše od naravnih.
Anton Poler je nacionalni determinator, mentor za gobarje in predsednik Društva zeliščarjev Maribor. Kot velik ljubitelj in poznavalec zelišč in gob je napisal že več knjig o gobah in zeliščih, svoje znanje pa deli tudi s številnimi poslušalci predavanj o bogastvu narave.
Gospoda Polerja smo tudi povprašali, kaj v svetu gobarstva pomeni “biti determinator”. Zelo izčrpno nam je pojasnil:
V mikologiji (vedi o glivah) je determinator določevalec vrst za glive. V Zvezi mikoloških društev Slovenije lahko postane determinator svetovalec vsak član katerega koli gobarskega društva, ki je vključeno v Zvezo, če pri Zvezi opravi izpit za determinatorja. Naziv determinator mentor pa Zveza lahko podeli le tistemu, ki strokovno obvlada večino vrst gliv in je svoje znanje pripravljen prenašati na mlade. Društva prirejajo tečaje za svoje člane; ti po uspešno opravljenem tečaju v društvu dobijo naziv determinator pripravnik. Ta mora znati nezmotljivo določiti nekaj čez 70 vrst najpomembnejših gob, njihovo užitnost ali strupenost in jih poimenovati s slovenskimi imeni. Determinator svetovalec pa mora poznati 240 vrst gob s slovenskimi in latinskimi imeni. Poznati mora vse zaščitene in strupene vrste gob, Uredbo o zavarovanju gliv v Sloveniji in kodeks obnašanja v naravi. Seznam 240 vrst določi Zveza, v resnici pa mora vsak determinator svetovalec poznati veliko več vrst gob, če določuje (determinira) gobe na raznih gobarskih razstavah. Sicer pa smo v Sloveniji našli že čez 3000 vrst gliv in jih tudi že slovensko poimenovali z vrstnimi in rodovnimi imeni. To ureja Terminološka komisija pri Zvezi mikoloških društev Slovenije. Komisija je že leta 1998 izdala zelo obširen Seznam gliv Slovenije, trenutno pa je v pripravi nova izdaja seznama z vsemi novostmi, ki so med tem nastale v svetovni mikologiji.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 21, april 2008.
