Vzgoja otrok sodi med najlepšo, a hkrati tudi najtežjo vlogo staršev, saj se nanjo ni mogoče povsem vnaprej pripraviti. Nekateri črpajo iz izkušenj lastnih staršev, drugi želijo vzgajati otroke povsem v nasprotju s svojimi izkušnjami. A dejstvo je, da vzgoja močno vpliva na otrokov razvoj in njegove življenjske odločitve. Mednje sodi tudi odločitev za uživanje ali neuživanje drog.
Skoraj vsi starši se spoprijemajo s strahom za otrokovo zdravje in življenje. Družina je osnovna celica, v kateri si zaradi čustvenih vezi člani medsebojno najbolj pomagajo. Postaviti je treba pravila vedenja in jih dosledno izvajati. Omejitve naj bodo jasno začrtane in včasih tudi prožne.
Kako močno vlogo imajo družinske vrednote
Otrok, ki se odloči, da ne bo pil alkoholnih pijač ali užival drog, je to navadno sklenil zato, ker je močno prepričan, da so droge škodljive. Takšno prepričanje največkrat izhaja iz družinskega pojmovanja vrednot. Družinske in družbene vrednote dajejo otrokom potrebno moč, da skušnjavi rečejo »ne«. Otrok s trdnimi družbenimi in družinskimi vrednotami ne bo popustil pred mamljivo, lahko celo usodno skušnjavo.
Komunikacija med nami in otrokom naj temelji na nekaj pravilih
Odprtost: z otroki se pogovarjajte odprto. Povejte jim, kako pomembne so vrednote, kakršne so denimo poštenost, samospoštovanje in odgovornost. Na podlagi vrednot se bo lahko odločal pravilneje.
Vzorno vedenje: otroci posnemajo vedenje in dejanja staršev. Če starši kadijo, obstaja večja verjetnost, da bodo tudi njihovi otroci kadilci. Vsekakor pa se odsvetuje vključevanje otrok v kakršno koli dogajanje v zvezi z alkoholom, npr. prinašanje pijač k mizi ali celo natakanje. Prav tako ne dovolite, da bi naredil požirek iz vašega kozarca!
Enotnost dejanj in besed: bodite pozorni, da se vaše besede ne bodo razlikovale od dejanj. Ne poučujmo o škodljivosti kajenja, če sami nismo pripravljeni opustiti kajenja.
Razumevanje vrednot: prepričajte se, ali otrok pravilno dojema družinske vrednote. Starši pogosto mislijo, a so dostikrat tudi v zmoti, da so otroci razumeli oz. sprejeli družinske vrednote, čeprav se niso o tem nikoli pogovarjali!
Kako se prepričati o tem? Med vsakdanjim pogovorom otroka vprašajte, kaj bi storil, če bi recimo videl človeka, ki mu je padla na tla denarnica, ali kaj bi naredil, če bi si v trgovini zelo želel neko stvar, pa ne bi imel dovolj denarja s seboj. To je eden od načinov preverjanja vrednot.
Kako postavimo pravila delovanja v družini
Postavimo jih sami, skupaj s partnerjem, včasih tudi z otrokom in se jih tudi vsi držimo. Jasno pa mora biti tudi, kakšne so lahko posledice kršitev. Prav takšne omejitve prinašajo otroku varnost, saj mu sporočajo, da nam zanj ni vseeno. Vzgoja brez omejitev pušča otroka samega.Predvsem pa moramo otroka znati poslušati.
Pogovor in poslušanje
Mnogi starši se težko pogovarjajo s svojimi otroki o zlorabi alkohola in drugih drog. Vzroki so različni; eni tega ne počnejo, ker ne verjamejo, da bi se njihov otrok lahko zapletel v kaj takega, drugi zato, ker ne vedo, kako naj se o zadevi pogovarjajo. Nekateri pa celo menijo, da otrokom vcepljati takšna mnenja in poglede sploh ni ne dobro ne potrebno.
Starši, ne odlašajte do trenutka, ko ima vaš otrok že resnejše težave. Številni mladi med zdravljenjem priznajo, da so uživali alkohol ali drogo kar nekaj mesecev ali celo let, preden so njihovi straši to ugotovili!
Prav zato se moramo začeti pogovarjati dovolj zgodaj in se o isti temi pogovarjati večkrat. Prav tako vas ne sme postati strah, če ne poznate odgovorov na vsa vprašanja. Otroku dajte vedeti, da ste zaskrbljeni in da lahko le skupaj poiščeta primerne odgovore.
Nekaj pravil komuniciranja
- Otroku pozorno prisluhnite.
- Ne prekinjajte sogovornika (otroka).
- Ne imejte vnaprej pripravljenih odgovorov, še preden slišite otrokovo mnenja do konca.
- Ne sprejemajte vnaprejšnjih sklepov, dokler otrok ne konča pripovedovanja in ne vpraša za mnenje, odgovor.
Bodite pozorni na govorico telesa, mimiko obraza, poskusite prepoznati, kdaj se otrok počuti nelagodno, kdaj je živčen in si mane dlani, umika oči ipd. Opazujte tudi, ali je sproščen, se smehlja, išče vaše oči ipd. Med pogovorom mu dajte vedeti, da ste samo zanj tu in ga pozorno poslušate. Glejte ga v oči, ga občasno primite za roko. Morda boste slišali kaj, česar ne odobravate, a se odzovite ustrezno. Izogibajte se začetkov stavkov v slogu »Moral bi …«, »Ko sem bil jaz tvojih let …«, »Če bi bil jaz na tvojem mestu …«. Če pogovor vodimo razmišljujoče: »Skrbi me in te razumem, ko praviš, da ti je včasih težko …«, se izognemo vtisu pridiganja, ki načeloma doseže manjši učinek od razumevajočega pogovora.
Seveda je treba pogovor o drogah prilagoditi otrokovi starosti. Seznanjanje predšolskih otrok z obstojem drog se zdi morda komu nepotrebno ali celo nesmiselno, vendar se prav v tem obdobju pri otroku izoblikujejo navade in vzorci vedenja, kar ne nazadnje vpliva tudi na to, kakšen odnos bo imel otrok do drog v poznejših letih. Predšolskega otroka že lahko opozorimo na nevarne predmete in snovi, ki jih hranite doma, razna čistilna sredstva ali snovi, na katerih so nalepljena opozorila. Preberite jih otroku. Te snovi shranjujte na otroku nedostopnem mestu. Otroku razložite, da so zdravila lahko izredno nevarna, če jih ne uporabljamo zgolj namensko in v predpisani količini. Povejte mu tudi, da ne sme jesti ali piti nobenih zdravil, razen tistih, ki mu jih daste vi.
Skupno igranje lahko izkoristite za to, da pomagate otroku premagovati različne težavnosti in razočaranja, ki jih doživlja ob igri. Stolp iz kock, ki se nenehno podira, lahko spravi otroka v jok in ga frustrira. Dajte mu nekaj napotkov, po katerih se bo stolp obdržal pokonci, nato pa naj se sam odloči za enega od njih. Tako se bo izkušnja obrnila v dobro in mu okrepila samozavest.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 15, oktober 2007.
