Ko nastopijo vroči dnevi, je naša prva misel osvežitev. In ni je boljše osvežitve, kot zaplavati v sveži vodi, ko se nam misli zbistrijo in svet postane (še) lepši. Ko se nam v vodi pridružijo otroci, pa se plavalna sprostitev spremeni v neskončno zabavo. Čofotanje, škropljenje, potapljanje in skakanje v vodo so hitro na vodnem programu. Kaj pa plavanje? Ali je prišel čas, ko se lotimo projekta »naučiti našega malčka plavati«?
Čeprav se nam zdi, da smo najboljši plavalci na plaži, je naša tehnika plavanja, resnici na ljubo, pogosto pomanjkljiva. Ko pa želimo naše znanje plavanja prenesti na naše otroke, se pogosto znajdemo pred nalogo, ki ji morda nismo kos. Kako moram že pravilno postaviti roke in noge pri »žabici«? Kdaj moram vdihniti in izdihniti? Če sami nismo prepričani v svoje znanje plavanja, učenje raje prepustimo strokovnjakom. Mi pa se raje zabavajmo v vodi!
Z zabavo bo otrok vodo vzljubil
Barbara Poljšak iz športnega društva Riba se strinja, da domače učenje plavanja običajno ni najbolj posrečeno. Vendar pa lahko otroku pomagamo, da bo na tečaj prišel z dobro »vodno osnovo«, zato si kot osnovo za plavanje vzemimo igro. Če otroka pripravimo do tega, da vodo vzljubi, se v njej sproščeno igra in uživa, mu tudi naslednji koraki na poti k plavanju ne bodo težki. Kot je dejala Barbara Poljšak, naj nas ne skrbi preveč za pravilno tehniko plavanja, zanjo bodo, če otroka ne bomo že prej vključili v tečaj plavanja, poskrbeli plavalni učitelji v obveznem plavalnem tečaju v prvem razredu osnovne šole. Do takrat pa so na programu igrive vaje, kot so izdihavanje v vodo, umivanje obraza, potapljanje glave, gledanje pod vodo, pobiranje različnih predmetov s tal, drsenje ali mrtvak. Vedno pa poskrbimo, da bodo te igre otroku v zabavo, ne prisila.
Igra z vodo naj bo stalnica že od majhnega
Ko naše malčke umivamo in kopamo, jih navajamo na vodo; preg igre, pihanja mehurčkov, s katerim se naučijo izdihniti v vodo, pobiranja igračk z dna kadi (in kasneje morja ali bazena). Z igrivim pristopom k vodi jim pokažemo, da je voda prijateljica in odličen vir zabave.
Če že uporabljamo pripomoček za plovnost, naj bo to penasti »črv«, rokavčkom in naphljivim obročom pa se izogibajmo.
Zelo pomembno pa je, poudarja sogovornica, da otrokom ne pokažemo strahu pred vodo: »Tudi v stresni situaciji, če se otrok na primer po nesreči potunka, reagiramo pozitivno, zaploskamo, se smejimo. Otrok bo po takem dogodku najprej pogledal starša. Če se ta smeji, bo vse skupaj vzel kot pozitivno izkušnjo. In seveda nasprotno, če ga bomo panično potegnili iz vode, se bo prestrašil.« Ko bo otrok prilagojen na vodo, to v praksi pomeni, da se v vodi sproščeno giba in igra, bo sam poskušal »zaplavati«, poudarja Barbara Poljšak: »Kakšna bo v tem trenutku tehnika, je povsem vseeno, naj dela tisto, kar mu je najlažje, spodbujajmo pa ga k temu, da poskuša zaplavati sam. Lahko brca, drži glavo pod ali nad vodo, povsem vseeno je. Prave tehnike ga bomo naučili na tečaju plavanja, kjer se najprej naučimo žabice, nato prsne tehnike, hrbtne tehnike in na koncu 'kravl'. Vmes pride še skok na noge in glavo, različni poskoki in podobno. Kajti tudi na 'zaresnem' tečaju se še vedno igramo.«
Rokavčki? Raje ne
Ležeči položaj plavalca povzroči prerazporeditev krvi v telesu. To ugodno vpliva na delovanje srca, saj kri premaguje manjši upor kot v pokončnem položaju.
Ker vseeno ne želimo, da bi se naši malčki potopili in se ustrašili ob poskusu plavanja, naj se za začetek igra in prve zamahe dela v nizki vodi, kjer še vedno lahko stoji. Vendar pa ima globoka voda vedno nekakšno magično privlačnost za otroke. Zato ga ne skušajmo odvrniti od tega, raje skupaj z njim zaplavajmo malce dlje od obale, vendar pa otroku zagotovimo plovnost in oporo v vodi.
Čeprav smo v preteklosti pravzaprav vsi prve zamahe naredili z rokavčki na rokah, pa Barbara Poljšak te odsvetuje, saj otroka v vodi ne spodbujajo k pravemu položaju telesa. Enako velja za napihljive obroče, razen rdečega fredovega obroča, ki je po mnenju sogovornice odličen za malčke do enega let. Kasneje pa kot odličen pripomoček za igranje v vodi priporoča tako imenovanega črva, to je tuba iz plovne umetne mase, ki omogoča pravilno lego v vodi. Seveda pa poskrbimo, da se bo otrok počutil varnega, zato ga vsaj dokler ne pridobi na samozavesti v vodi, držimo za roke.
V tečaju gre lažje
Če ste skušali svoje otroke naučiti plavati, ste verjetno naleteli na oviro, saj ni šlo vse tako, kot ste si zamislili. Bolj kot ste se trudili, da bo malček postavil stopala v pravilno lego, bolj se bo želel morda le igrati ali vam pokazati, kako fino je poškropiti najljubšo igračko ali pod vodo z usti delati mehurčke. Tudi naša sogovornica je to opazila, ko je skušala plavanja naučiti svoja sinova: »Sama že več kot 15 let učim plavanje, a vseeno mi ni uspelo, da bi svoja fanta naučila pravilno plavati. A se nisem obremenjevala s tem. Ko smo bili skupaj v vodi, smo (in še vedno) predvsem uživali v vodi, se tunkali, skakali v vodo s čolna s črvom pod rameni in 'guncali afne'. Pravilno plavati pa sta se oba naučila na tečaju.« Na tečaju plavanja se otroci srečajo z novimi ljudmi, ki jih pogosto bolj zavzeto poslušajo, skupine otrok so prilagojene predznanju, drugačna pa je tudi avtoriteta. In ob obilici igre tečaj poteka na povsem drugačen način in predvsem bolj učinkovito kot učenje plavanja na dopustu. In kot je še dodala Barbara: »Ali ni smisel dopusta prav to, da se spočijemo in uživamo z malčki, namesto da se z njimi pregovarjamo, kako postaviti stopala pri plavanju žabice?«
