Brez tobačne industrije bi bil svet lepši ali zakaj potrebujemo tobačno industrijo
Pogovor z Janom Peloza, predsednikom mladinskega združenja Brez izgovora in študentom Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Kaj je O2 za vsakega?
O2 za vsakega je mladinsko voden projekt, ki mlade med 12. in 19. letom v Sloveniji ozavešča o posledicah aktivnega in pasivnega kajenja ter o nemoralnih marketinških prijemih tobačne industrije. Organizira ga mladinsko združenje Brez izgovora, njegova glavna dejavnost pa so vrstniške delavnice, ki črpajo znanje iz Evropskega mladinskega manifesta o tobaku, Okvirne konvencije o tobačni kontroli (Svetovna zdravstvena organizacija) in iz lastnih posvetovanj z mladimi.
Kaj nameravate s tem projektom doseči oz. v čem se razlikujete od drugih protikadilskih aktivnosti?
Za začetek naj pojasnim, da to niso protikadilske, ampak protitobačne aktivnosti. Smo odločno proti tobačni industriji, za kajenje pa verjamemo, da je to izbira posameznika, ki pozna posledice. Industrijski lobi je dosegel, da se sistemsko ozaveščanje o tobaku in alkoholu v šolah ne izvaja več. Tako se 11-letnik odloča za prvo cigareto in alkoholno pijačo na podlagi vrstniškega pritiska, ki pa ga prek medijev tako ali tako uravnava industrija. Od drugih se torej razlikujemo po tem, da ne obsojamo kajenja in kadilcev, ampak izrecno tobačno industrijo. Vsekakor je pomembno, da se ukvarjamo tudi s posledicami, vendar verjamemo, da so rezultati boljši, če postopoma odpravljamo vzrok. Bistvo pa je, da ne delamo spremembe čez noč, ampak jo gradimo generacijsko, torej na daljše obdobje.
In kakšni so vaši rezultati? Ne nazadnje kar veliko število mladih izobrazite v aktiviste kampanje, mar ne?
Pravkar se končuje tretja sezona vrstniških delavnic, ki so letos potekale v šestih slovenskih statističnih regijah in so od začetka projekta v razredih osnovnih in srednjih šol ozavestile že več kot 25.000 mladih. Vodstva šol in mladi so nad aktivnostmi naravnost navdušeni, vendar še vedno prihajamo v stik s šolami, ki v projektu načelno nočejo sodelovati. Pri tem gre predvsem za ravnatelje kadilce in tiste šole, ki verjamejo, da pri njih ne kadi nihče. V teh primerih gre zahvala Inštitutu za varovanje zdravja in Ministrstvu za zdravje, ki nam pomagata prodreti tudi do težavnejših šol. Toda ker so mladi ciljna skupina projekta in ker verjamemo, da je mlade treba vključevati v probleme, ki zadevajo njih same, so glavni motor kampanje prav oni – mladi med 15. in 19. letom. Ne nazadnje je vodja projekta star komaj 22 let.
Prej ste omenjali generacijsko spremembo. Mislite, da je sploh mogoče vplivati na tako kompleksno stvar, kot sta vzgoja in izobraževanje?
Neformalno izobraževanje je pri določenih perečih problematikah, kot so droge, spolnost, alkohol in tobak, dokazano precej bolj uspešno kot formalno. Neformalno izobraževanje se izvaja med vrstniki, priložnostno, a je vseeno strukturirano. Čeprav se zavedamo, da je ozaveščanje o javnozdravstvenih tematikah v Sloveniji podhranjeno, je naravnost smešno, če o spolnosti mladim v času največje hormonske aktivnosti predava 60-letna učiteljica biologije. Mladi raje prisluhnejo vrstnikom. Do leta 2016 nameravamo tako vsako leto doseči 95 odstotkov vseh učencev v sedmih razredih osnovnih šol in dijakov v prvih letnikih srednjih šol in jim med drugim predstaviti, kako jih tobačna industrija vleče za nos. Tako bodo čez nekaj let dvakrat pomislili, ali bodo svojim otrokom kajenje predstavljali kot nekaj vsakdanjega in tobačno industrijo kot povprečno, nesporno in neoporečno industrijo na trgu pridobivanja njihovega prostega časa in predvsem denarja.
In s kakšnim pristopom naredite na mlade vtis?
Na mlade narediš vtis s preprostimi primeri. Tak primer je npr. bežigrajski nogometni stadion, ki je opolnoči nabito poln s 14.000 gledalci (na leto v svetu umre okoli pet milijonov kadilcev, kar je približno 14.000 na dan). Minuto čez polnoč tobačna industrija zbombardira stadion in s tem pobije vse obiskovalce. Naloga tobačne industrije je, da do konca dneva stadion znova napolni in si s tem zagotovi dobiček. Vsakega umrlega kadilca je treba nadomestiti z enim novim, pridobiti novega kadilca pa je zaradi zavedanja o negativnih učinkih kajenja čedalje težje. Predvsem zato merijo na tiste, ki teh informacij še nimajo – mlade, ki se bodo lažje zasvojili in izdelek kupovali dalj časa … Mladi ostanejo po takem primeru navadno odprtih ust.
Letošnji svetovni dan brez tobaka, ki bo potekal 31. maja, je posvečen označevanju na škatlicah. Kakšno je vaše stališče do zdravstvenih opozoril?
V O2 za vsakega podpiramo zdravstvena opozorila na tobačnih izdelkih, vendar se tudi zavedamo, da to pri kadilcih sčasoma izgubi pomen. Nasprotno je to zelo uporabno za nove, mlade kadilce, saj jih pri prvi uporabi vsaj enkrat spomni na nesmiselnost tega početja. Sicer pa smo precej bolj naklonjeni t. i. »plain packagingu«, ki namerava iz škatlice tobačnih izdelkov izvzeti še tiste nekaj pretentane umetniške svobode, ki ljudi prepriča o nakupu izdelka, in zagotoviti belo škatlico z unificirano pisavo. Dandanes je zaradi dovoljene uporabe grafičnih podob npr. znak za Marlboro, čeprav brez napisa, še vedno prispodoba za svobodo in zahod. Mislimo, da je to eden boljših načinov, kako omejiti nemoralen marketing tobačne industrije, ki že dalj časa dokazano naslavlja predvsem mlade pod 15. letom.
Kakšno je vaše mnenje o zakonu o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov?
Zakon podpiramo, vendar smo prepričani, da ga je treba bolj usmeriti proti tobačni industriji. Zavzemamo se za odpravo vsakršnega oglaševanja (kljub popolni prepovedi zakon še vedno dovoljuje oglaševanje na prodajnih mestih, npr. na trafikah), uvedbo specializiranih trgovin in uvedbo tobačnega evra. Predvsem pa morajo ustanove dokončno javno obsoditi industrijo.
Za konec nam morda še namignite, kje lahko naši bralci preberejo več o projektu in kje vas lahko še najdejo.
Večina bralcev nas bo verjetno prepoznala na stojnicah, kjer merimo ogljikov monoksid v izdihanem zraku. Ta pobuda se na evropski ravni izvaja v okviru kampanje Help – Za življenje brez tobaka, pri nas pa njene aktivnosti izvajamo izključno aktivisti O2 za vsakega.
Nekaj zanimivosti
- Leta 1633 je bila v Turčiji predpisana smrtna kazen za kajenje.
- Več kot 50 % kadilcev se strinja z neresnico, da šport izniči nevarnost tobaka.
- Kitajska je največja proizvajalka tobaka (proizvede 39,5 % vsega tobaka).
- Rodrigo de Jerez, eden izmed članov posadke Kolumbove prve odprave v Ameriko, je pristal v zaporu, ker je kadil, saj so mislili, da se je v njegovo telo naselil demon.
- 90 % mladih po svetu se strinja, da kajenje deklet ne naredi privlačnejših.
- Eden glavnih menedžerjev podjetja J. R. Reynolds, ogromnega tobačnega koncerna, je leta 1989 na vprašanje, zakaj ne kadi, izjavil: »Pravico do kajenja smo rezervirali za mlade, revne, črnce in neumne.« (»We reserve the right to smoke for the young, the poor, the black and the stupid.«)
- Tobak je po številu smrtnih žrtev prvi na svetovni lestvici.
- Tobak je edini prodajani produkt na svetu, ki dokazano ubije več kot polovico svojih rednih uživalcev.
- Zaradi kajenja letno umre pet milijonov ljudi. Če se bo današnji trend povečevanja števila kadilcev nadaljeval, bo leta 2025 zaradi kajenja umrlo 10 milijonov ljudi.
- Kot trenutno kaže, bo zaradi tobaka umrlo 650 milijonov danes živečih ljudi, kar je 10 % celotnega svetovnega prebivalstva!
- V 20. stoletju je za tobakom umrlo kar 100 milijonov ljudi. Če trenda ne zaustavimo z ustreznimi učinkovitimi ukrepi, bo v 21. stoletju zaradi tobaka umrla ena milijarda!
- Tobak je eden izmed vzrokov smrti, ki se mu lahko z združenimi močmi javnosti, vlade in zdrave pameti upremo.
- V Sloveniji se proda 150 milijonov škatlic letno.
- Vsak sedmi najstnik med 13. in 15. letom je kadilec.
- Vsak dan postane zasvojenih 100.000 otrok in mladostnikov.
- Vsako minuto je na svetu pokajenih več kot 10 milijonov cigaret.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 33, maj 2009.
