David Božič je že ob svojem prvem obisku Nove Zelandije pred skoraj enajstimi leti skrival tiho željo po menjavi domovine. Začelo se je s počitnicami, z obiskom pri prijatelju. Danes je David uspešen podjetnik v Aucklandu. Gradi hiše, zgradil je uspešno podjetje, letos pa je zgradil še svoj najuspešnejši projekt – družino.
Kot pravi David, se je njegova majhna želja po selitvi že ob pristanku v Aucklandu spremenila v veliko. Prvi mesec je minil v znamenju turizma, saj je dodobra spoznal oba velika otoka, ki sestavljata Novo Zelandijo. Nato pa se je začelo: padla je ponudba za delo v manjšem gradbenem podjetju. Vezi, ki so nas vezale v nekdanji skupni domovini, so očitno zelo močne, saj je lastnik podjetja, ki je Davidu ponudilo delo, Hrvat, rojen na Novi Zelandiji. Po mesecu dni je bil že zaposlen. »Na začetku delo zame ni bilo enostavno, vendar pa se človek izredno hitro uči, ko ga v to prisilijo razmere,« pravi David, ki se je odločil, da ostane v Aucklandu, največjem in najbolj razvitem mestu v Novi Zelandiji. »Če si priden in iznajdljiv, predvsem pa potrpežljiv, je dela veliko, prav tako priložnosti. Seveda ne moreš pričakovati, da se bo sanjska zaposlitev našla takoj in sama od sebe. A začetno delo si lahko na Novi Zelandiji najde vsak.«
Od delavca do delodajalca
Stvari so za Davida dobile nov smisel z odločitvijo, da svoje življenje nadaljuje v Novi Zelandiji. Zato je bil naslednji korak pridobitev ustrezne izobrazbe, ki je pogoj za napredovanje, obenem pa tudi način, kako nekega dne ustanoviti svoje gradbeno podjetje. Za pridobitev ustrezne kvalifikacije je David potreboval štiri leta. Ker si je praktične izkušnje nabiral v podjetju, kjer je bil zaposlen, pa je bila želja po lastnem podjetju hitro izpolnjena. »S trdim delom in kakovostjo sem v tem času pridobil dovolj strank, da začetek ni bil preveč težak,« razlaga David. Tako se je obseg dela hitro širil. Kmalu je v podjetju zaposlil prvega delavca, po enem letu drugega, podjetje pa nezadržno raste. »Krize, kot jo poznate v Evropi, tukaj nismo občutili tako močno. Posel za zdaj cveti, obeti pa so dobri tudi za prihodnost. Nepremičninski trg je povsem drugačen kot v Sloveniji, saj je povpraševanje po kakovostni gradnji veliko, cene pa visoke.«
Življenje je bolj sproščeno
Vsakdo, ki je že obiskal Novo Zelandijo, bi se verjetno strinjal, da je življenje v primerjavi s Slovenijo bolj sproščeno, še posebej izven mestnih središč, pravi David: »Ljudje so na splošno zelo prijazni in zaupljivi, življenje pa je zelo preprosto, z manj zapleti in vsaj za zdaj še ne tako zbirokratizirano kot v Sloveniji. V praksi to pomeni, da je marsikatera stvar lažje dostopna, priložnosti in želje pa so bolj dosegljive kot v Sloveniji.«
Domov po nevesto
Kljub temu da je od selitve na Novo Zelandijo minilo že precej let, pa je Davida domotožje vedno vleklo nazaj v Slovenijo. Tako je običajno vsaki dve leti prišel »domov« na počitnice, po navadi za tri mesece. In prav eden izmed dopustov je bil odločilen, saj je v Sloveniji spoznal svojo ljubezen. »Po letu in pol pogovorov prek Skypa ter počitnic na Novi Zelandiji se je Nataša odločila, da se mi pridruži v 'deželi belega oblaka'. Odločitev, da pusti življenje v Sloveniji in se preseli na drug konec sveta, seveda ni bila lahka, vendar sva oba vedela, da je to edina možnost za nadaljevanje najine zgodbe. Moj ponovni začetek v Sloveniji bi bil namreč precej težji kot njen na Novi Zelandiji.«
Prvo leto je bilo za Natašo predvsem zaradi domotožja in prilagajanja na novo okolje in ljudi težko. Dejstvo, da je našla zaposlitev še pred selitvijo, pa je vse skupaj nekoliko olajšalo. Natanko dve leti od dne, ko je David leta 2011 Natašo pričakal na letališču, sta ljubezen zapečatila s sanjsko poroko na Cookovih otokih. Lani sta v Aucklandu kupila hišo, sedaj pa pričakujeta naraščaj, tako da je zgodba skorajda pravljična. »Še naprej si gradiva življenje na Novi Zelandiji in za zdaj nimava načrta vrniti se v Slovenijo. Nova Zelandija mi je ponudila mnogo priložnosti, ki mi jih Slovenija verjetno ne bi nikoli. Zato sem srečen in hvaležen, obenem pa vem, kaj hočem in kam grem. Lepo se je sicer vrniti v Slovenijo, obiskati družino in prijatelje, vendar je po toliko letih Nova Zelandija moj dom,« še dodaja David, ki pa ima poleg družine še eno skrb – podjetje in zaposlene.
Subvencionirano zdravstvo, a doplačilo je dobrodošlo
Slovenci se radi primerjamo z ostalim svetom. V rubriki Pogled izza meje predstavljamo zgodbe naših rojakov, ki živijo v tujini, obenem pa predstavimo njihov zdravstveni sistem. Zavedamo se, da nima vsakdo celotnega pogleda in podatkov za primerjavo, vseeno pa bo zanimivo pokukati v zdravniške čakalnice in lekarne po svetu. Prinašamo vam torej zgodbo Slovenca v svetu in njegov pogled na zdravstveni sistem, ki ga je deležen. Poudarjamo, da je rubrika Pogled izza meje omejena izključno na avtorjevo osebno izkušnjo z zdravstvenim osebjem in ustanovami ter nabavo zdravil.
Za zagotavljanje varstva pri delu in zavarovanja v primeru nesreče (te se v gradbeništvu lahko zgodijo) vsako podjetje na Novi Zelandiji plačuje letne prispevke. »Ti so določeni glede na število zaposlenih in glede na vrsto dela, ki ga podjetje opravlja. Delavci so prek podjetja zavarovani za primer nesreče pri delu in tudi izven delovnega okolja,« razloži David. Tako se na primer nesreča zaposlenega, tudi izven delovnega časa, financira iz tega vira zavarovanja. Načeloma pa v Novi Zelandiji velja subvencionirano zdravstvo. Obiske pri zdravnikih v javnih zavodih sicer delno krije država, nujna pomoč in operacije pa so brezplačne, vendar so čakalne vrste v primeru specifičnih bolezni zelo dolge, stroški pa zelo visoki. Pri takih boleznih se vsak obisk zdravnika plača. Zato ima vsakdo možnost dodatnega zavarovanja, s katerim pa si zagotoviš dobro oskrbo v zasebnih bolnišnicah, kjer poskrbijo za takojšnje preglede in operacije.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 75, september 2013.
