V Sloveniji je okoli 1500 bolnikov z multiplo sklerozo, kronično in nepredvidljivo boleznijo osrednjega živčevja. Verjetnost za pojav bolezni je dvakrat večja pri ženskah kot pri moških. Pojavi se lahko pri zelo različnih starostih, najpogosteje v zgodnjih dvajsetih letih. Razvoj multiple skleroze je nepredvidljiv in se lahko od posameznika do posameznika zelo razlikuje. Prvi simptomi so izčrpanost in utrujenost, zamegljen vid, šibkost enega ali več udov, mravljinčenje ...
Kaj je multipla skleroza
Multipla skleroza je avtoimuna vnetna bolezen osrednjega živčevja. Prizadene mielinske ovojnice živčnih vlaken, ki so pomembne pri prevajanju živčnih impulzov. Na osnovi klinične slike lahko bolezen razdelimo na več tipov: recidivno remitentna multipla skleroza je najpogostejši tip, kjer se poslabšanja izmenjujejo z različno dolgimi stabilnimi obdobji. Omenjeni tip največkrat preide v sekundarno progresivno multiplo sklerozo. Tretji, najbolj uničujoč, a k sreči tudi najredkejši tip, pa je primarno progresivna multipla skleroza, kjer bolezen že od vsega začetka stalno napreduje.
Bolezni zaenkrat ni mogoče ozdraviti, obstajajo pa številne možnosti zdravljenja, ki upočasnijo razvoj bolezni. Čeprav so multiplo sklerozo opisali že v 19. stoletju, je bilo prvo zdravilo, ki zavira napredovanje bolezni, razvito šele v devetdesetih letih 20. stoletja. Nove mejnike v zdravljenju je postavilo zdravilo interferon beta-1b (betaferon). V ZDA so ga za zdravljenje multiple skleroze odobrili leta 1993, v Evropi pa 1995. Pozneje so v terapijo uvedli tudi interferon beta-1a (avonex, rebif) in glatiramer acetat (copaxone). Interferoni so, odvisno od vrste, na voljo kot podkožne ali intramuskularne (v mišico) injekcije, ki so prirejene za domačo uporabo v obliki avtoinjektorjev, in imajo tudi različne režime odmerjanja (en ali večkrat tedensko). V zadnjem času so nova možnost za zdravljenje monoklonska protitelesa (natalizumab - tysabri).
Dolgotrajna korist zgodnjega zdravljenja
Na letošnjem Svetovnem kongresu o zdravljenju in raziskovanju multiple skleroze so predstavili podatke petletne raziskave BENEFIT, ki potrjujejo prednosti zgodnjega začetka zdravljenja z interferonom beta 1-b pri bolnikih s prvim demielinizacijskim dogodkom v primerjavi s poznejšim začetkom zdravljenja. »Petletni izsledki raziskave BENEFIT so prvi in edini prospektivni podatki, ki potrjujejo stalno petletno korist, če je zdravilo uvedeno kmalu po najzgodnejših znakih multiple skleroze,« pravi dr. Mark Freedman, profesor nevrologije na univerzi Ottawa in glavni raziskovalec v tej študiji.
Vendar pa na razvoj multiple skleroze ne vplivajo le zdravila, temveč je za bolnike izjemno pomembna tudi rehabilitacija v obliki fizioterapije (proti mišični okorelosti, motnjah ravnotežja, utrudljivosti …), pa tudi delovna terapija, zlasti pri oslabljenih spoznavnih sposobnostih.
Multipla skleroza je za bolnike tudi ogromno duševno breme. Čustveno podporo bolnikom največkrat dajejo svojci in prijatelji, v Sloveniji pa že vrsto let deluje tudi podporni program Betaplus. Bolnikom, vključenim v ta program, se z boleznijo pomagajo spopadati izkušene medicinske sestre, na voljo je tudi telefonska linija za pogovor s strokovnjakom, različne informacije pa je mogoče najti tudi na spletnih straneh www.moj-svet.si in www.ms-gateway.com.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 27, november 2008.
