Negovalne bolnišnice – nuja ali kaprica razvajenih pacientov?

»Quid tam malignum, quam nolle prodesse cum possis«

Kaj je gršega kot ne pomagati, ko moreš?

Čeprav vsake toliko zapišem, da nerad uporabljam latinske reke, bom ponovno požrl besedo in uporabil rek, ki na nazoren način nakazuje vsebino tokratnega prispevka. Gre za pojem t. i. negovalnih bolnišnic, ki zaradi pomanjkanja sredstev, ki jih (n)imajo na razpolago izvajalci zdravstvenih storitev, in nezadostnega zanimanja zdravstvene stroke še vedno niso zaživele v polni meri, kot narekujejo potrebe pacientov.

Aktualne teme se je v svoji predstavitvi pred Odborom za zdravstvo Državnega zbora dotaknil tudi novi slovenski minister za zdravje Tomaž Gantar, dr. med. Po pridobljenih podatkih je v slovenskem bolnišničnem prostoru »prostih« okrog 500 postelj, ki bi jih lahko ustrezno uporabili v negovalne namene. Takemu razmišljanju se lahko kot zastopnik pacientovih pravic samo pridružim in ga seveda pozdravljam.

Kot že velikokrat, je tudi tokrat moje razmišljanje na to temo vzpodbudil praktičen primer, ki sem ga doživel kot zastopnik pacientovih pravic za področje Maribora in bližnje okolice. Podaljšano bolnišnično zdravljenje je namenjeno tistim bolnikom, ki po zaključeni diagnostični obravnavi in zastavljenem zdravljenju slednjega še ne morejo nadaljevati izven bolnišnice.

Kam iz bolnišnice, če domača oskrba ni dovolj?

Name se je obrnil pacient, ki se v svojem vsakdanjem opravilnem in nekoč tudi poklicnem življenju že tako srečuje s svojo gibalno in vidno omejenostjo. Njegova žena je bila pred časom hospitalizirana zaradi operativnega posega, ki vsekakor ne spada v kategorijo malih operacij. Po sklepu lečečega zdravnika je bila gospa teden dni po operativnem posegu napotena v domačo oskrbo, kljub invalidnim omejitvam, ki jih ima mož.

Po zadnjih podatkih Svetovne zdravstvene organizacije imajo Finska, Norveška, Monako, Irska in Belorusija največ medicinskih sester na prebivalca, od 2162 do 1182 sester na 100.000 oseb.

Zaradi kroničnega pomanjkanja bolniških postelj in neobstoječega negovalnega oddelka v zdravstveni ustanovi, kjer je pacientka do nastale situacije »prebivala«, je nastala »pat pozicija«, ki se je razrešila z namestitvijo pacientke v negovalni oddelek blizu ležeče bolnišnice. Bolnišnice zaradi varčevanja odpuščajo paciente čim prej, a jih v praksi namesto v negovalno bolnišnico, kamor bi sodili, preusmerijo v domove starejših občanov.

Negovalna bolnišnica je namenjena bolnikom, ki potrebujejo podaljšanje neakutnega zdravljenja v smislu dodatne rehabilitacije in zdravstvene nege kot pripravljalno obdobje za vrnitev nazaj v domače okolje oz. v okolje doma za starejše občane. Potrebe po takem tipu bolnišnice ali oddelku v obstoječi zdravstveni ustanovi so tudi rezultat demografske slike našega prebivalstvenega/zdravstvenega področja. Negovalna bolnišnica je urejena po standardih, zahtevanih za negovalne oddelke. Opremljena je s sodobnimi bolniškimi posteljami ter pripomočki za fizioterapijo, rehabilitacijo in delovno terapijo. Kljub veliki želji ali pritiskom s strani bolnika o primernosti napotitve vedno odloča zdravniški tim, nikakor pa ne bolnik sam ali njegovi svojci.

Kriteriji za sprejem v negovalni oddelek, kot so jih zastavili v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani:

• stabilno zdravstveno stanje, ki je stabilno v tolikšni meri, da ne potrebuje intravenozne terapije, parenteralne prehrane, izpeljave nadaljnje diagnostike in zdravljenja;
• priloženi mikrobiološki izvidi, mrsa, ESBL, ki niso starejši od sedem dni;
• psihična stabilnost pacientov, ki ni vezana na 24-urne varovalne ukrepe;
• zagotovljeno odpustno pismo lečečega zdravnika;
• priloženi izvidi, kot so hemogram, biokemija s CRP, pč-inr urejen, če je bolnik na antikogulantni terapiji;
• možnost konzultacij in povratka pacienta v akutno obravnavo, če je njegovo zdravstveno stanje nestabilno ali ogroženo;
• seznanjenost pacienta in njegova privolitev ter seznanjenost in privolitev svojcev v primeru, ko so za to pooblaščeni; • poročilo zdravstvene nege;
• poročilo fizioterapije;
• poročilo socialne službe, ki vključuje opis nadaljnje bolnikove poti po odpustu z negovalnega oddelka.

Možnost stalne nege tudi v zdraviliščih

Možnost t. i. stalne nege pa dajejo tudi nekatera slovenska zdravilišča, o katerih sem se razpisal tudi v enem od prejšnjih prispevkov. Iz podatkov, povzetih s spletne strani http://www.varnastarost.si, lahko razberemo, da v Zdravilišču Laško na negovalni oddelek sprejemajo zlasti ljudi z revmatskimi obolenji, poškodbami po nesrečah ali po kapi. Začasno ali stalno namestitev ljudi, ki ne morejo skrbeti zase, lahko poiščejo tudi na negovalnem oddelku Centra za medicinsko rehabilitacijo v Termah Dolenjske Toplice. Terme Topolšica imajo delujoči center multiple skleroze, v katerem je poskrbljeno za 24-urno dežurstvo medicinske sestre in stalno pripravljenost zdravnika (nekaj sob je prilagojenih bolnikom, ki so težje gibljivi). Negovalni oddelek je urejen tudi v Termah Dobrna in je namenjen pacientom/ bolnikom, ki potrebujejo 24-urno skrb ali nego v času odsotnosti svojcev.

Seznam in kontakti negovalnih bolnišnic oz. oddelkov v Sloveniji

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 62, april 2012.