Koža je naš največji organ in ima funkcijo, da nas ščiti pred zunanjimi škodljivimi vplivi, vdorom mikrobov ter z znojenjem sodeluje pri uravnavanju telesne temperature.
Kožo sestavlja več plasti:
- povrhnjica (epidermis) je najvišje ležeča, pod njo pa sta
- usnjica (dermis) in
- podkožno maščevje (subkutano maščevje).
Povrhnjica je sestavljena iz rožene plasti (stratum corneum), ki jo sestavljajo med seboj tesno zbite celice (korneociti), med katerimi so medcelične maščobe, ki jih izločajo celice pod njimi. Maščobe in skladovnice celic roženega sloja skupaj tvorijo t. i. lipidno pregrado, ki kot vodotesni ovoj neposredno meji z zunanjim okoljem in je zato najbolj izpostavljeni del kože. V usnjici so vlakna (kolagenska in elastična), ki koži dajejo prožnost in čvrstost, v koži pa so še kožni priveski (adneksi), kamor uvrščamo žleze lojnice, znojnice in dišavnice, poleg žil in živcev, ki se prav tako nahajajo v koži. Žleze lojnice izločajo maščobe na površino kože, slednje pa lipidno pregrado še dodatno učvrstijo. Kožni pH je nekoliko kisel (5,5), kar onemogoča bakterijam in ostalim mikrobom na površini kože, da bi se namnožili in povzročili okužbe.
Sestava maščob v koži in na površini kože se razlikuje. Med epidermalnimi maščobami prevladujejo ceramidi in proste maščobne kisline, v izločkih lojnic pa trigliceridi in voskasti estri, kar je pomembna razlika, ki jo upošteva tudi kozmetična industrija pri izdelavi negovalnih produktov.
Tipi kože
Ljudje imamo različne tipe kože, pri čemer mislimo na količino maščob, ki jih žleze lojnice izločajo na površje kože. Tako govorimo o suhi, mastni in kombinirani koži. Včasih prekomerno mastenje kože (seboreja) predstavlja ne samo kozmetični problem, ampak tudi bolezenski, saj lahko spremlja bolezni žlez lojnic, med katerimi so najbolj poznane mladostne ali vulgarne akne. Po drugi strani tudi suha koža lahko predstavlja zdravstveni problem, če pride do luščenja povrhnjice (kseroza) ali vnetja.
Test za ugotavljanje tipa kože Po umivanju kože s primernim čistilnim sredstvom poskušamo na obraz prilepiti prosojni papir. Če se papir prilepi na kožo celotnega obraza, govorimo o mastni koži, če se prilepi samo na centralnem delu obraza, o mešanem tipu kože, sicer pa o normalni koži.
Nega kože
1. Čistilna sredstva
Celice povrhnjice se venomer obnavljajo, proces od nastanka do odluščenja celic na površini kože pa traja približno mesec dni. Na površini kože se tako nabirajo odmrle celice, maščobe iz žlez lojnic, mikrobi in umazanija. Smisel pravilne nege kože je torej odstraniti odmrle celice povrhnjice in umazanijo s primernimi čistilnimi sredstvi in hkrati ne povzročiti poškodbe lipidne pregrade. Trda mila zaradi svoje alkalnosti niso primerna za umivanje kože. Povrhnjica postane suha, celice se pričnejo luščiti, pri pretirani uporabi pa lahko nastane še vnetje (rdečina) in se pojavi srbenje, kar strokovno imenujemo asteatotični (kserotični) ekcem. Alkalna mila, ki imajo pH med 8 in 10, poškodujejo lipidno pregrado, v njej se pojavijo razpoke in poveča se izhlapevanje vode. Koža čez čas postane dehidrirana, neprožna, povrhnjica se prične luščiti, hkrati pa se mastenje kože zaradi obrambnega mehanizma še poveča, kar prispeva k poslabšanju aken, če je bolnik nagnjen k njihovem nastanku. Primerna čistilna sredstva so tako sintetična mila, ki imajo kisel pH. Ta povrhnjice ne poškodujejo, so pa za nego mastne kože pri bolnikih, ki so nagnjeni k aknam, slabše učinkovita kot alkalna mila, zato uporabo slednjih v tovrstnih primerih toleriramo, če bolniki nimajo težav.
Za čiščenje aknaste kože se priporočajo tudi čistilni pripravki z dodatki kemičnih snovi za luščenje odmrlih celic povrhnjice in pilosebacealnih struktur (eksfolianti), kot sta acetilsalicilna in glikolna kislina, ali z delci polietilena, ki delujejo abrazivno, torej kot mehanični piling. Nekateri tovrstni pripravki vsebujejo še sredstva proti bakterijam, oboji pa se uporabljajo kot dopolnilo pri zdravljenju aken.
Za čiščenje suhe, k alergijam nagnjene kože priporočamo čistilne pripravke brez maščob (lipid-free) in t. i. hladne kreme. Tovrstna čistilna sredstva ne vsebujejo detergentov, po nanosu na kožo in rahlem vtiranju pa se jih s površine obriše in ne spira z vodo.
2. Negovalni pripravki
Po čiščenju kože nastanejo na lipidni pregradi povrhnjice številne razpoke, ki povečujejo izhlapevanje vode in posledično še bolj izsušijo kožo, zato je naslednji korak popravljanje tovrstnih poškodb z nanosom negovalnih produktov. Uporabnike velikokrat zmede izraz »hidratantna krema«, ki koži vlage ne vrača direktno, saj se po nanosu na površino kože ne vpije, ampak deluje okluzivno. Okluzivni učinek pomeni, da olja v negovalnih pripravkih na površini kože tvorijo za vodne hlape nepropustno plast. Slednja tako preprečuje izhlapevanje vode s površine kože, zato le-ta ostane ujeta v lipidni pregradi in jo vlaži (hidrira). Voda zmehča izsušene celice lipidne pregrade, ki nabreknejo, in zato se luščenje zmanjša.
Hidratacija kože se tako doseže na dva načina: z uporabo negovalnih in vlažilnih krem, ki delujejo na površini okluzivno, lahko pa so negovalnim kremam primešani naravni humektanti, torej snovi, ki prodirajo v lipidno pregrado, vežejo nase vodo iz globljih plasti kože in jo oddajajo roženemu sloju oz. lipidni pregradi. Priporočljivo je uporabljati kombinacijo okluzivnih produktov in humektantov, saj voda, ki je vezana v humektantih povrhnjice, izhlapi, če na površini ni okluzivnega produkta. Izgubljene medcelične maščobe lipidne pregrade se nadomestijo čez nekaj časa, ko celice v spodnjih plasteh povrhnjice sintetizirajo zadostno količino maščob, ki zapolnijo medcelične prostore lipidne pregrade.
Pri odraslem človeku površina kože meri približno 1,6 do 2 kvadratna metra in predstavlja sedmino celotne teže telesa.
Novost pri negi kože je uporaba produktov s t. i. dermomembransko strukturo (DMS). Dermomembranske strukture so lamele maščob, ki imajo med seboj ujeto plast vode (učinek sendviča), vendar so obstojne in se med seboj ne združujejo. Prednost dms je v sestavi maščob, ki so zelo podobne maščobam v koži, česar koža ne zazna kot tujek in se zato po nanosu na površino ne lušči, dms pa prodirajo samo v lipidno pregrado, in ne v globlje plasti kože, kar tudi želimo. Novost v tovrstnih kremah je tudi odsotnost emulgatorjev. Slednji imajo funkcijo, da v klasičnih negovalnih produktih preprečujejo razslojevanje vode in maščob, hkrati pa raztapljajo tudi maščobe v lipidni pregradi, ki jo razrahljajo ter tako povzročajo pospešeno izhlapevanje vode in luščenje celic povrhnjic. Določeni produkti z dms imajo dodane tudi antioksidante, npr. palmitoiletanolamid (PEA), ki je sicer v telesu naravna substanca. Če je nastanek škodljivih prostih radikalov hitrejši, kot pa je sposobnost telesa, da sintetizira pea, je priporočljiva uporaba dms s pea, še posebej pri vseh vnetnih boleznih kože, od atopijskega, diseboroičnega, asteatotičnega dermatitisa do sončnih opeklin. Izdelke z antioksidanti lahko uporabljamo tudi za redno nego kože, saj lahko tako upočasnimo prezgodnje staranje kože. Na staranje kože vplivajo tako genetična predispozicija kot uživanje zdravil, hormoni, izpostavljanje soncu, kajenje, uživanje alkohola itd., vse to pa rezultira v nastanku prostih radikalov, kar lahko do neke mere preprečimo.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 53, maj 2011.
