S prim. Marjeto Sedmak, dr. med., svetnico, predstojnico Kliničnega oddelka za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, smo se pogovarjali o napenjanju, mnogih vzrokih zanj in načinih zdravljenja.
Napenjanje je težava, ki se lahko pojavi v katerem koli življenjskem obdobju otroka, od novorojenčka pa do 18. leta starosti, ne prizanese pa niti odraslim. Moteče je še posebej tedaj, ko se poleg plinov pojavljajo še krči in bolečine v trebuhu. »Vzrokov za napenjanje je veliko. Nikakor jih ne smemo zanemariti, saj je napenjanje lahko le prehoden pojav zaradi zaužitja določene vrste hrane (npr. stročnice), lahko pa je znak resne bolezni, ki jo je potrebno nujno zdraviti,« poudarja prim. Marjeto Sedmak, dr. med., svetnica.
Kdaj se napenjanje že lahko pojavi pri najmlajših?
Napenjanje in vetrovi v sklopu »trebušnih kolik« pri dojenčku se lahko pojavijo že takoj po rojstvu, večinoma pa med drugim in tretjim tednom starosti. Kolike nastopijo pri enem od petih otrok, pojavljajo se pri obeh spolih, pogosteje pa pri fantkih. Kolike se pojavljajo tako pri dojenih otrocih kot pri tistih, ki so hranjeni z mlečnimi formulami. Pri večini otrok je najhuje v šestem tednu starosti. Dojenček ima nenadne napade krčev (kolik) v trebuščku, ki jih spremlja neutolažljiv nemir in jok. Dojenčkove kolike starše zelo prestrašijo.
Kakšni so znaki napenjanja pri novorojenčkih, pri katerih se šele učimo prepoznavati njihov odziv?
Dojenček s trebušnimi krči glasno joka, je nemiren, krči kolena, pogosto ima vetrove, lahko stiska pesti, v obraz je rdeč, okrog ust pa je bled in se ga ne da potolažiti. Joka lahko tudi do dve ali tri ure skupaj, med jokom pa hlastno išče bradavico ali dudo, ki pa jo že v naslednjem trenutku zavrne. Včasih mu uspe zadremati za nekaj trenutkov, a se prav kmalu predrami s hudim jokom. Le začasno mu odleže po odvajanju blata ali zraka.
Ali medicina že ima odgovor na to, zakaj se trebušni krči pojavljajo pri dojenčkih največkrat zvečer, včasih celo ob določeni uri?
Vzroki za dojenčkove kolike še niso dokončno pojasnjeni, verjetno pa jih je več: npr. nerazvitost prebavil pri dojenčku, pospešeno gibanje črevesa (peristaltika), preveliko zaužitje zraka ob hranjenju dojenčka, preveč mlečnega sladkorja (laktoze) v hrani, premajhna ali prevelika luknjica na dudi in zato prekomerno ali premalo hranjenja pri dojenčku. Običajno se kolike pojavljajo v poznem popoldanskem času ali zgodnjem večernem času, minejo pa same od sebe po štirih ali petih mesecih starosti. Pri dojenčku zdravljenje z zdravili zaradi kolik ni potrebno. Kadar mati zdravniku potoži zaradi dojenčkovih kolik, je treba dojenčka pregledati. Če je dojenček sicer zdrav, dobro napreduje pri telesni teži in primerno raste, staršem le povemo, da je z dojenčkom vse v redu. Če pa so kolike znak resnejše bolezni, je treba bolezen zdraviti.
Ali se morajo doječe mame držati posebne diete, da omilijo otrokove kolike? Po kakšnem prilagojenem mleku pa naj posežejo mame nedojenih otrok s kolikami?
Če mati otroka s kolikami doji, dieta pri materi ni potrebna. To so tudi navodila Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko iz leta 2008. Posebna dieta doječe matere je potrebna izključno takrat, če je pri dojenčku alergija na hrano dokazana. Če pa dojenček ni dojen in je hranjen z mlečno formulo, pa priporočamo izbiro take mlečne formule, ki mu bo pomagala. To so običajno »AC« mlečne formule, kar pomeni »proti kolikam«. Pri nas obstaja velika ponudba mlečnih formul proti kolikam. Njihova značilnost je, da imajo manj mlečnega sladkorja, obstajajo pa tudi take, ki imajo poleg znižane vsebnosti mlečnega sladkorja dodane tudi prebiotike, to so posebni sladkorji (fruktooligosaharidi in galaktooligosaharidi) in maščobe, imenovane »betapol«, ki delujejo proti kolikam, obenem pa še mehčajo blato.
Kakšni pa so najpogostejši simptomi in vzroki napenjanja pri starejših otrocih in odraslih?
Najpogostejši simptomi pri otrocih so trebušni krči, napenjanje, spahovanje in vetrovi. Manjši otroci bolečino izražajo z nemirom in jokom, večji pa napenjanje opisujejo kot pretakanje v trebuhu, kruljenje v želodcu, napihnjenost v črevesju, hudo nelagodje in napetost v trebuhu, kar je lahko zelo moteče.
Vzroki napihnjenosti in napenjanja pri otrocih so lahko organski, torej pogojeni z določenimi boleznimi. Najpogostejši vzrok je alergija na kravje mleko ali katerokoli drugo hrano, kot so jajca, arašidovo maslo, ribe, vsi oreščki, pšenična moka. V zahodnem razvitem svetu so alergije v izrazitem porastu. Kar pri 6 % otrok do 3. leta starosti in 2 % odraslih se pojavlja alergija na prehrambene alergene. Napenjanje je lahko tudi posledica intolerance na laktozo (mlečni sladkor), celiakije (neprenašanja močnate hrane – glutena), kroničnih vnetnih črevesnih bolezni in drugih bolezni.
Napenjanje je lahko tudi posledica zaprtosti ali motenj gibanja črevesja ...
Obsežna skupina, ki ima težave z napenjanjem, so tisti otroci, ki imajo slabšo prebavo in so dostikrat zaprti, torej težko odvajajo trše blato. Takrat je debelo črevo razširjeno in napihnjeno, možno je tudi bruhanje. Lahko se pojavijo tudi manjše količine sveže krvi ob odvajanju blata, kar marsikoga dodobra prestraši.
Pri otrocih in odraslih je zaprtje pogost pojav sodobnega hitrega tempa življenja. Če otrok blato zadržuje, tudi zaradi tega, ker ne želi odvajati na določenih mestih (npr. otrok ne želi odvajati v vrtcu ali šoli iz zelo različnih razlogov), nastopi kopičenje blata v razširjenem črevesu, kar lahko povzroči zelo hude težave.
Vzrok napihnjenosti, kot ste že omenili, pa ni le v prebavilih. Pri katerih obolenjih se še pojavlja napenjanje kot sekundarni izvor?
Napihnjenost in napenjanje se lahko pojavi pri različnih obolenjih, na primer pri celiakiji. To je obolenje, ki se pojavi takrat, ko otrok začne uživati žitarice, ki vsebujejo gluten (pšenico, ječmen, oves in rž). Do pojava celiakije lahko pride kadarkoli v življenju, s tem pa so povezane hude težave, kot so napenjanje, driska, bruhanje, slabše napredovanje telesne teže in višine, pa tudi različne druge težave.
Kot sem že omenila, je pogost vzrok napenjanja tudi neprenašanje mlečnega sladkorja, kar je pogost pojav v odrasli dobi, pri majhnih otrocih pa je običajno posledica prebolele driske zaradi okužbe (npr. po preboleli okužbi z rota virusom).
Kakšni so značilni simptomi za napenjanje pri starejših? Kdaj zadošča samozdravljenje in kdaj je potrebno zdravljenje?
Ali potrebujemo le samozdravljenje ali zdravljenje, je težko reči, ker je odvisno od vzroka. Z ustreznim zdravljenjem osnovne bolezni bo minilo tudi napenjanje.
Če je vzrok na primer zaprtje, lahko napenjanje ozdravimo s samozdravljenjem. Priporočamo hrano z veliko vlakninami, uživanje probiotikov in pitje veliko tekočine. S takim samozdravljenjem, ko v resnici zdravimo zaprtje, pozdravimo tudi napihnjenost.
Celiakija se po pravilih zdravi s posebno dietno prehrano brez glutena in tudi takrat napihnjenost mine.
Če gre za kronično vnetno črevesno bolezen, po zdravljenju prav tako mine tudi napihnjenost. Svetujemo pogovor pri zdravniku, ki se glede na težave in stanje pri bolniku odloči za ustrezno zdravljenje.
Poškodovana mikroflora, ki je za normalno delovanje črevesja zelo pomembna, je tudi lahko vzrok napenjanja. Kako poskrbeti za zdravo črevesno mikrofloro že od mladih nog, da kasneje ne čutimo posledic? Kakšna je vloga probiotikov pri zdravi mikroflori?
Odgovor je zdrava prehrana, ki je v določenem obdobju otroka ustrezna.
Vsi pediatri vsekakor podpiramo in svetujemo dojenje, materino mleko pa je najboljši dejavnik za zdravo črevesno floro pri dojenčku. Če pa otrok ne more biti dojen ali če ima mati premalo mleka, svetujemo ustrezne mlečne formule. Že sedaj imajo mlečne formule lahko dodane pre- ali probiotike za uravnavanje črevesne flore pri dojenčkih. Če pa nastopijo določene bolezni, zaradi katerih pride do razrasta bakterij v črevesu, kot je vnetje »slepe vijuge« po operaciji na črevesu ali pri kronični vnetni črevesni bolezni, pa svetujemo zdravljenje s probiotiki, to je z ugodnimi bakterijami, ki preprečujejo razrast škodljivih bakterij. Enako je pri zaprtju, ko je tudi primerno zdravljenje s probiotiki. Pa tudi po antibiotičnem zdravljenju zaradi kakršnekoli okužbe lahko pride do porušenja črevesne flore. Posebni prilagojeni probiotični sevi obstajajo za zdravljenje in izboljšavo mikroflore ob antibiotičnem zdravljenju.
Kako zagotoviti zadosten vnos vlaknin, ki preprečujejo zaprtje, obenem tudi napenjanje, ter skrbijo za normalno delovanje črevesja?
Vlaknine so ključnega pomena pri zdravljenju funkcionalnega zaprtja, ki je najpogostejša oblika zaprtja. Svetujemo hrano z obilico vlaknin, kot je sveže sadje in zelenjava, predvsem kivi, pomaranče, mandarine, hruške, slive, fige, pa polnozrnati kruh in testenine, odsvetujemo pa banane, riž, korenje in čokolado. Seveda pa svetujemo tudi pitje Donata na tešče in posebne mehčalce blata v obliki sirupa.
Kakšen dietni režim priporočate, da zaradi hranjenja ne bi prišlo do napenjanja?
Po novih priporočilih Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko iz leta 2008 svetujemo dojenje do šestega meseca starosti. Dojenček je lahko izključno dojen (torej ne dobi drugega kot le materino mleko) ali pa polno dojen (dobi poleg materinega mleka še vodo ali tekočine na vodni osnovi). Dopolnilno prehrano začnemo uvajati ne pred 17. tednom starosti in ne po 26. tednu starosti. Priporočamo najprej uvajanje prekuhane zelenjave, nato krompirja in postopno mesa, v obliki kašic, temu sledijo še mlečno- žitne in sadno-žitne kašice. Pri večjih otrocih pa seveda zdravo prehrano z veliko vlakninami, ob tem pa tudi zadostno pitje tekočin. Absolutno odsvetujemo vegetarijansko prehrano, saj že majhne nepravilnosti v sestavi vegetarijanske prehrane lahko vodijo v pomanjkanje posameznih osnovnih prehranskih sestavin, s posledično škodo na zdravju otroka. Veganska in makrobiotska hrana pa sta po evropskih smernicah v otroškem obdobju prepovedani.
