Otroci so bistveno bolj izpostavljeni številnim boleznim, saj njihov imunski sistem še ni tako dobro razvit kot pri odraslih osebah. Poleg tega se veliko zadržujejo v okoljih, kjer je prenos tovrstnih okužb velik (vrtec, otroška igrišča ...). Načeloma so nalezljive otroške bolezni, če seveda potekajo brez zapletov, nenevarne in se otrok z njimi pravzaprav prekuži – torej se v kasnejših obdobjih ne ponavljajo več; izjema je le škrlatinka, za katero lahko otrok zboli tudi večkrat.
V veliki večini primerov tovrstne bolezni spremlja povišana telesna temperatura, ki je prvi opozorilni znak, da se z otrokom nekaj dogaja, zato moramo biti nanjo še posebej pozorni.
Vodene koze (norice)
Gre za najpogostejšo in močno nalezljivo virusno (herpes virus) otroško bolezen, ki pa kljub svoji invazivnosti ni nevarna. Velja tudi pravilo, da se okužba pri odraslem (torej če le-ta v otroštvu noric še ni prebolel) kaže v hujši obliki kot pri otrocih, zato je pravzaprav dobro, da otrok to bolezen čim prej preboli. Najpogosteje zbolevajo otroci od 5. do 10. leta starosti v obdobju leta od januarja do maja. Prenos okužbe je preko virulentnih izpuščajev na koži, tj. kapljično ob stiku z okuženo osebo. Inkubacijska doba: 10–21 dni.
Simptomi
Bolezen se odvija v treh stadijih. V prvem (2 dni) govorimo o izbruhu bolezni. Pojavijo se povišana telesna temperatura, izcedek iz nosu, vneto žrelo, glavobol. V drugem stadiju se povsod po telesu pojavijo vodeni mehurčki. Ti so lahko povsod, tudi v lasišču, ušesih, žrelu, na spolovilu in seveda tudi sicer po koži celega telesa. Pojav mehurčkov je v zagonih, zato so lahko nekateri med njimi še povsem sveži, medtem ko se drugi pravzaprav že sušijo. Zadnji, tretji stadij pomeni sušenje teh mehurčkov. Pri tem nastajajo kraste in plitke razjede na koži, ki lahko ostanejo vidne vse življenje.
Kaj narediti?
Morebitno povišano telesno temperaturo znižujemo z za to ustreznimi sredstvi; otroku nudimo dovolj tekočine in počitka. Včasih so za nego mehurčkov priporočali uporabo sredstev, ki so jih pomagali sušiti (tekoči pudri ipd.), zdaj pa bolj ali manj velja, da zmanjšujemo občutek srbečice, ki ga mehurčki povzročajo. Zdravnik bo v tem primeru predpisal sirup z antihistaminikom ali pa svetoval uporabo sredstev, ki jih mažemo po koži in lokalno blažijo srbečico. S preprečevanjem praskanja namreč zmanjšamo tveganje trajno vidnih posledic noric na otrokovi koži v obliki prej omenjenih brazgotin.
Škrlatinka
Je edina od tukaj navedenih bolezni, ki je bakterijskega izvora. Je tudi edina, ki jo lahko otrok preboli večkrat, preden nastopi imunost nanjo. Prenaša se kapljično, lahko tudi preko okuženih predmetov. Izbruhne nenadno, z močno povišano telesno temperaturo, glavobolom in s spremljajočimi bolečinami v trebuhu, ki se jim lahko pridruži tudi bruhanje in/ali driska. Inkubacijska doba: 3–5 dni.
Simptomi:
povišana telesna temperatura, bolečine kjerkoli v telesu, zlasti pa v trebuhu. V žrelu se razvije močna bolečina, na ličkih rdečina in okrog ust tipično belkasto področje. Jezik je močno rdeč, hrapav, z belo oblogo. Značilen rdeč izpuščaj se pojavi 2 dni po nastopu simptomov in je v obliki drobnih predelov rdeče, hrapave kože zlasti na področju trebuha in pazduh ter začne bledeti približno 3–5 dni po svojem izbruhu. Konec bolezni se kaže v njenem drugem tednu, ko se začne po plasteh luščiti koža na stopalih in dlaneh.
Kaj narediti?
Zdravnik bo otroku predpisal ustrezen antibiotik in sredstvo za zniževanje temperature, prav tako pa moramo poskrbeti, da bo otrok tekom bolezni pil dovolj tekočine in veliko počival.
Vse nalezljive otroške bolezni so precejšen napor za malčka, zato poskrbimo, da bo med prebolevanjem bolezni veliko počival. Ker te bolezni navadno spremlja povišana telesna temperatura, ki lahko povzroči dehidracijo, moramo otroku ponujati veliko tekočin.
Peta otroška bolezen
(erythema infectiosum) Gre za nalezljivo, z virusom prenosljivo otroško bolezen, ki jo spremlja značilen izpuščaj. Redkeje ga spremljajo tudi bolečine zaradi vnetja v sklepih. Virus prizadene celice v kostnem mozgu, iz katerih se kasneje razvijejo rdeče krvne celice (eritrociti), zato je posledica pete otroške bolezni pogosto tudi zmerna in prehodna slabokrvnost. Prenos okužbe je kapljičen in je pogostejši v pomladnih dneh. Inkubacijska doba: 7–14 dni, v nekaterih primerih tudi do 21 dni.
Simptomi:
značilen rdeč izpuščaj na otrokovih licih; le-ta se lahko razširi tudi drugje po telesu (zlasti po udih in na ritki); izpuščaj je ostro omejen in navadno v obliki metulja; blago povišana telesna temperatura ob izbruhu bolezni; bolečine v sklepih (redkeje), slabokrvnost.
Kaj narediti?
Pravzaprav ne moremo narediti ničesar. Morebitno povišano telesno temperaturo znižujemo s svečkami ali sirupom proti vročini, prav tako z istimi sredstvi blažimo bolečino zaradi morebitnega vnetja v sklepih. Slabokrvnost zdravimo z nadomestki železa po zdravnikovem navodilu. Bolezen izzveni sama od sebe v nekaj dneh, izpuščaj mine v 2–30 dneh, za nego otroka pa se priporoča samo počitek.
Povišana telesna temperatura se pojavi precej pred značilnimi izpuščaji, zato ob vročini pomislimo tudi na možnost, da ima malček kako od nalezljivih otroških bolezni.
Šesta otroška bolezen (roseola infantum)
Je akutno virusno otroško obolenje, zelo podobno kot peta otroška bolezen. Obe bolezni se razlikujeta v višini povišane telesne temperature – pri šesti otroški bolezni lahko le-ta namreč doseže vrednost tudi do 40 °C ob samem nastopu bolezni, zato je nujno, da jo v tem primeru tudi ustrezno znižujemo. Pri majhnih otrocih (do 2 let) moramo biti ob takšni vročini pozorni tudi na pojav vročinskih krčev. Povišana temperatura je običajno vztrajna in se lahko vleče tudi do 3 dni. Dodatne težave lahko povzroča tudi spremljajoče vnetje zgornjih dihalnih poti. Ko temperatura pade, se pri otroku pojavi značilen rdeč izpuščaj in takrat otrok ni več kužen. Inkubacijska doba: 7–14 dni.
Simptomi:
močno povišana telesna temperatura, ki traja do 3 dni, po njeni normalizaciji pa pojav rdečega izpuščaja po celem otrokovem telesu; izpuščaj se lahko kaže tudi v obliki drobnih pikic, ki prizadenejo kožo celotnega otrokovega telesa.
Kaj narediti?
Predvsem skrbimo za to, da otroku ustrezno znižujemo povišano telesno temperaturo, mu hkrati dajemo za piti dovolj tekočine, da preprečimo morebitno dehidracijo, in mu omogočimo dovolj počitka.
Vpliv odpornosti otroka na nalezljive bolezni
Otroci, ki imajo dobro razvit imunski sistem, redkeje zbolevajo za omenjenimi nalezljivimi boleznimi. Največ, kar lahko naredimo za otrokovo odpornost, je, da mu ponudimo raznovrstno, vitaminsko bogato prehrano. Neješči otroci tudi sicer pogosteje zbolevajo. Zraven tega moramo otroku zagotoviti čim več gibanja na svežem zraku in seveda tudi dovolj počitka, da si bo nabral novih moči in se tako lažje ubranil pred boleznimi.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 61, marec 2012.
