Temperature še niso preveč poletne, a vendar že velika večina mladih komaj čaka na konec šolskih obveznosti ter pričetek počitnic. Počitnice so sinonim brezskrbnosti, potovanj, nepozabnih doživetij ter novih poznanstev, ki včasih lahko vodijo tudi v kakšno vročo poletno romanco. Ta pa lahko poleg užitkov prinese tudi skrb, če pred tem ne poskrbimo za ustrezno zaščito.
Spolno prenosljive okužbe (SPO) so med najbolj pogostimi prenosljivimi boleznimi v razvitem svetu. Prenašajo se s spolnimi stiki (vaginalno, oralno in analno), lahko pa tudi z okuženo krvjo – ta način predstavlja tveganje predvsem za hemofilike, prejemnike transfuzij, zaposlene v zdravstvu in intravenske uživalce drog.
Okuži se lahko vsaka spolno aktivna oseba, ne glede na starost, izobrazbo, socialni status ali spolno usmerjenost. Pogosto menjavanje spolnih partnerjev, nedosledna uporaba zaščite ali več vzporednih partnerskih odnosov pa še poveča tveganje za okužbo. Spolno prenosljive okužbe najpogosteje povzročajo bakterije in virusi, lahko pa tudi glive, praživali in ektoparaziti. Med virusnimi okužbami so med mladimi najpogostejše okužbe s humanim papilomavirusom (HPV), od bakterijskih pa je najpogostejša okužba s Chlamydio trachomatis (CT).
Anogenitalne bradavice in rak materničnega vratu
Anogenitalne bradavice in rak materničnega vratu nastanejo zaradi okužbe s humanim papilomavirusom (HPV). Gre za večjo skupino virusov, ki jih delimo na nizkorizične, kot sta HPV 6 in HPV 11, ki povzročajo nastanek genitalnih bradavic ali kondilomov, ter visokorizične, kot sta HPV 16 in HPV 18, ki povzročajo nastanek predrakavih sprememb in raka materničnega vratu.
Največ okužb s HPV se zgodi takoj po pričetku spolne aktivnosti in večina spolno aktivnih oseb ima vsaj enkrat v življenju okužbo s HPV. Pri devetdesetih odstotkih okuženih imunski sistem premaga okužbo v enem do dveh letih in tako okužba mine brez posledic. Pri desetih odstotkih pa je okužba dolgotrajna in lahko povzroči nastanek predrakavih sprememb in raka. Okužimo se lahko tudi, če naš trenutno spolni partner nima izraženih nobenih znakov okužbe. Tveganje za okužbo je višje pri osebah, ki imajo več spolnih partnerjev.
Znaki
Kondilomi se lahko pojavijo kjerkoli na zunanjih in notranjih delih spolovila in tudi v požiralniku kot posledica nezaščitenih oralnih spolnih odnosov. Zrastejo lahko posamično ali v skupinah. Ločimo klasične ostre kondilome, ploščate in gigantske ali destruktivne kondilome. Kondilome v zadnjiku vidimo predvsem pri osebah, ki so imele analne spolne odnose.
Znaki raka na materničnem vratu so tako kot pri drugih rakih zelo nespecifični in prikriti. Ženska mora biti vedno pozorna na kakršne koli spremembe v svojem telesu, v tem primeru pa predvsem na bolečine ali krvavitve iz nožnice med spolnim odnosom ali po njem, obilnejši izcedek iz nožnice, ki ga ne spremljajo vnetja nožnice, in vmesne krvavitve med rednimi menstruacijami. Znaki se lahko kažejo tudi v obliki dolgotrajnih vnetij nožnice, težav pri uriniranju, topih ali krčevitih bolečin v spodnjem delu trebuha ali topih bolečin v križu.
Zdravljenje
Specifičnega protivirusnega zdravila za HPV trenutno še ne poznamo. Bradavice pa lahko odstranjujemo kirurško in nekirurško. Bolnik lahko nekirurško zdravljenje izvaja kar sam, tako da na spremembe nanaša kreme in raztopine, ki vsebujejo podofilotoksin ali imikvimod. Kirurško zdravljenje genitalnih bradavic pa izvaja zdravnik. Možna je krioterapija s tekočim dušikom ali ogljikovim dioksidom, ekscizija, ekskohleacija, elektroablacija, laser, triklorocetna kislina. Zdravljenje je odvisno od razširjenosti sprememb in vrste kondilomov. Pri zdravljenju anogenitalnih bradavic se pojavlja težava, da nobeden izmed naštetih postopkov dokončno ne izkorenini HPV, vsi zdravijo samo posledice – anogenitalne bradavice, zaradi česar se lahko bolezen večkrat ponovi. To lahko vodi v psihični stres in stigmo bolnikov in bolnic.
Cepljenje
Na trgu sta trenutno dve vrsti cepiv proti HPV. Od leta 2009 v Sloveniji cepimo deklice v 6. razredu s štirivalentnim cepivom, ki zaščiti pred okužbo z genotipi HPV 6, HPV 11, HPV 16 in HPV 18 ter preprečuje nastanek genitalnih bradavic in predrakavih in rakavih sprememb. Drugo pa je dvovalentno cepivo, ki zaščiti pred okužbo s HPV 16 in HPV 18 ter je učinkovito predvsem pri preprečevanju predrakavih sprememb na materničnem vratu in raka materničnega vratu. Predvsem med mladimi je potrebno osveščanje o možnosti preprečevanja okužbe s HPV s cepljenjem.
Klamidijske okužbe
Klamidijska okužba sečil in spolovil je druga najpogostejša spolno prenosljiva okužba med mladimi. Povzroča jo bakterija Chlamydia trachomatis, prenaša pa se izključno spolno ali ob porodu. Število prepoznanih okužb je bistveno nižje od dejanskega števila okuženih, saj okužba, zlasti pri ženskah, poteka neopazno, brez kliničnih znakov, zato lahko pride do kronične okužbe spolovil in sečil ter do nepričakovane okužbe spolnega partnerja. Nezdravljena okužba lahko ima resne posledice, kot so neplodnost pri obeh spolih ter izvenmaternične nosečnosti pri ženskah.
Znaki
Po 1 do 3 tednih po okužbi se pri moških pojavi prozoren do motno bel izcedek iz sečnice, ki ne smrdi, in pogostejše, pekoče uriniranje. Pri ženskah so težave podobne: pogostejše uriniranje, sluzast belkast izcedek iz materničnega vratu in bolečine v spodnjem delu trebuha, predvsem ob spolnih odnosih.
Zdravljenje
Diagnoza klamidijske okužbe se lahko postavi z odvzemom brisa iz sečnice pri moških ter brisa sečnice in kanala materničnega vratu pri ženskah. Bris lahko odvzame dermatovenerolog v ambulanti za spolno prenosljive okužbe.
Zdravljenje poteka z antibiotiki (azitromicin, doksiciklin), treba pa je zdraviti tudi spolnega partnerja. Mesec dni po končanem zdravljenju vzamemo kontrolni bris.
Dosledna zaščita za varno spolnost
Pogosto menjavanje spolnih partnerjev, nedosledna uporaba zaščite in vključenost v več vzporednih partnerskih odnosov predstavlja povečano tveganje za okužbo. Temeljno vodilo zaščite pred vsemi SPO je še vedno preprečevanje, zato naj velja pravilo ABC: ABSTINENCA spolnih odnosov (ang. Abstinence), BODI ZVEST (ang. Be faithful) in UPORABA KONDOMA (ang. Condom).
Poskrbite za preventivo!
Program ZORA se ukvarja s preventivnimi ginekološkimi pregledi z odvzemom citološkega brisa materničnega vratu, ki nam omogoča zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb. Vsaka ženska pa bi morala sama poskrbeti, da se redno udeležuje preventivnih pregledov pri svojem ginekologu.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 74, poletje 2013.