DOMOV BOLEZNI DIHALA NAD VIRUSE S KAPLJICAMI, TABLETAMI IN...

Nad viruse s kapljicami, tabletami in pršili

Jesen. Ni dovolj, da so jutra mrzla, popoldnevi pa topli in se človek enostavno ne zna pravilno obleči, da ga ne bi zdaj zeblo, drugič pa mu bilo vroče. Narava je pokazala, kako nemočni smo lahko že samo, če nekaj dni dežuje, kaj šele, če bi se čez leta uresničile črnoglede, a zna biti realne napovedi naravovarstvenikov. Še posebej imajo s pubertetniškim vremenom in nestabilnimi temperaturami težave mamice, saj nadobudneže zjutraj težko prepričajo v nujo obleči pulover ali jopič, ko pa je čez dan še vedno prijetno toplo.

V takem vremenu se hitro preznojimo, prepiha nas in potne srage se na hrbtu posušijo; to pa je vse predpogoj za razvoj prehlada ali drugega vnetja zgornjih dihal. Čeprav to iz izkušenj dobro vemo, tega ni uspelo dokazati znanstvenikom zahodnega niti vzhodnega stanja zavesti. Ker smo se po vrnitvi v vrtce, šole in službe pričeli ob učenju in delu spet neprostovoljno družiti, se infekcije z bolnih hitro širijo na zdrave.

Če zbolimo odrasli, je sitno. Še huje je, ko zbolijo otroci. Otroci zbolijo pogosteje kot odrasli zaradi več razlogov. Predšolski otroci še nimajo razvitega obrambnega sistema na široko pahljačo virusov, ki prehladna obolenja povzročajo. Vzgajajo nam jih v preobljudenih celodnevnih vzgojno-varstvenih ustanovah, medtem ko starši delamo družbeno in nasploh manj ali bolj koristno delo … in smo veseli, da ga sploh imamo. Pa čeprav od osmih do dvanajstih in nato od dveh do šestih. Dejstva, da pozimi otrok v dnevni svetlobi sploh ne vidimo, se voditelji naroda verjetno niti ne zavedajo. Otrokom lastno pa je tudi brskanje po nosu in mencanje oči, kar je verjeten način prenosa virusov.

Jesenskim virusom se bomo najbolj zanesljivo izognili, če bomo okrepili svojo odpornost. Poleg ustvarjalnega dela v svoje življenje vključimo tudi sprostitev, polnovredno hrano, vitamine, sonce, zrak in ljubezen. Včasih pa so virusi močnejši. Če ukrepamo takoj, ko začutimo, da se v nosu ali grlu nekaj dogaja, lahko preprečimo naravni tok bolezni. Ko so smrkanje, kašljanje, vneto grlo in povišana temperatura že na obisku, pa si lahko trpljenje olajšamo s pršili, kapljicami, pastilami, sirupi in tabletami.

Učinkovito čiščenje nosu pomaga

Prehlad sam po sebi običajno ni nič dramatičnega. Splošno zdrav otrok omeji širjenje virusa v tednu dni. Vemo pa, da se vsi otroci ne pozdravijo sami od sebe kljub počitku, pitju medenih čajev in analgetikom. Kadar je otrokova splošna odpornost slabša, se lahko težave s prehladom stopnjujejo v virusno vnetje srednjega ušesa, obnosnih votlin, lahko tudi grla, sapnika in bronhijev. Če oslabelo sluznico premagajo še bakterije in se namnožijo, nastane gnojno vnetje nosu, sinusov in srednjega ušesa, celo laringitis (vnetje grla), bronhitis (vnetje večjih dihalnih poti - sapnic ali bronhijev) in pljučnica. Širjenje bolezni z nosne sluznice lahko vsaj zmanjšamo, če že ne preprečimo s čiščenjem nosne sluznice, predvsem pa z uporabo sredstev za skrčenje nosne sluznice, kar omogoči boljše čiščenje in zračenje ušesa in sinusov.

Akutni sinusitis nastane s širjenjem rinitisa, se pravi vnetja nosne sluznice. Zato govorimo o vnetju nosu in sinusov – rinosinusitisu. Običajni obliki sinusitisa sta kataralni (virusni) in gnojni (bakterijski). Pri virusnem vnetju nosne sluznice oteče sluznica nosu in ozkih sluzničnih špranj med nosom in sinusi. Poleg otekline je odločilnega pomena tudi motnja migetalčnega transporta sluzi in bakterij iz sinusov. Kataralni sinusitis nastane, če je oteklina dovolj izrazita, da prehode zapre, transport iz sinusa v nos pa je prekinjen. Če se nekaj ur ali celo dni sinus ne zrači in čisti, nastane toplo, nesnažno okolje, ki bakterijam godi in se namnožijo, tako nastane gnojni sinusitis.

Če vas muči eden ali več naslednjih simptomov, ne gre več samo za nedolžen prehlad, zato obiščite zdravnika:

  • nekajdnevna vročina,
  • močna bolečina v licih, čelu ali temenu,
  • splošno slabo počutje, 
  • gnojen izcedek iz nosu navzven ali v žrelo,
  • bolečine v žrelu in grlu,
  • neutolažljiv kašelj,
  • trd vrat, motnje zavesti.

V teh primerih gre verjetno za stopnjevanje virusnega v bakterijsko vnetje in prizadetost obnosnih votlin, srednjega ušesa, žrela ali grla, lahko pa tudi spodnjih dihal ali centralnega živčevja. S pregledom pri zdravniku ne kaže odlašati, če zboli dojenček ali predšolski otrok, nosečnica, starostnik ali bolnik s kronično boleznijo srca, pljuč …

Vnetje lahko prizadene vsa zgornja dihala

Klasični akutni sinusitis spremljajo zamašen nos in bolečine v zgornji čeljusti, za očmi, v čelu. Lahko so boleči zgornji zobje. Bolečine so hujše ob napenjanju, kihanju, usekovanju, predklonu. Telesna temperatura je navadno zvišana, bolnik se slabo počuti, nosu ne more izpihati oziroma izpiha rumeno zelen smrkelj. Večkrat ima v žrelu gosto sluz, ki jo s težavo izhrka. Ko jo izpljune, imamo kaj videti. Včasih tudi vohati.

Vnetje zgornjih dihalOtroci celostno reagirajo na vnetje zgornjih dihal, tako da je večkrat nemogoče trditi, ali gre bolj za akutno vnetje žrelnice (adenoiditis) ali bolj za sinusitis. Običajno je vnetje prisotno tako v žrelu in nosu kot tudi v sinusih in srednjem ušesu. Otrok je slaboten, ima vročino, glavobol, lahko bruha, nos pa je smrkav in zabasan z zelenim izcedkom. Natančna določitev mesta največje prizadetosti je več ali manj akademskega značaja, saj se vnetje ob antibiotiku, dekongestivnih kapljicah in antipiretiku pri imunsko sposobnem otroku umakne, otrok pa ozdravi. Pri otrocih je pogosta oblika vnetja sinusov akutni etmoiditis, ki se kaže z oteklino in rdečino ene ali obeh očesnih vek, včasih otrok očesa sploh ne more odpreti. Večkrat tako bolni otroci pridejo na pregled k okulistu, čeprav gre za izrazito orl-bolezen. Pozdravijo se z zdravili, izjemoma je potreben operativni poseg.

Z dekongestivom v začetni fazi virusnega ali bakterijskega vnetja dosežemo zožitev žilic v nosni sluznici, zato je sluznica manj otekla in se izvodila sinusov in evstahijeve cevi ne zapro. Migetalke nosne sluznice zato lahko nemoteno čistijo gosto sluz, ki nastaja v bolnem sinusu, telesna obramba pa uspešno premaga napad virusov ali bakterij.

Pogosto, vendar ne izključno, je vnetje sinusov stopnjevanje oziroma zaplet prehladnega obolenja. Včasih sinusitis nastane tudi brez predhodnega vnetja nosne sluznice.

Nad prehlad s kapljicami, tabletami, pastilami in pršili

Zdrav odrasel človek lahko izbere način samozdravljenja. V primeru izrazito zamašenega nosu je predvsem smiselna uporaba dekongestivnih kapljic ali pršil, ki prepreči širjenje vnetja iz nosu na sinuse in na srednje uho. Bolečino lajšajo analgetične tablete, praskanje v žrelu omilijo pastile ali pršila s kombiniranim analgetičnim in antiseptičnim delovanjem. Če pa imamo več simptomov prehlada, si lahko pomagamo s tabletami, ki so dostopne v prosti prodaji in vsebujejo več zdravil: proti zamašenemu nosu, proti bolečinam (analgetik), proti kašlju (antitusik) in podobno. Edem zmanjšajo tudi nosni kortikosteroidi, migetalkam pa pomaga fiziološka raztopina.

Prehlad, angina, gripa ali vnetje žrela?

Za prehlad je značilno virusno, kataralno vnetje sluznice žrela, ki je v življenju daleč najpogostejše. Če se razrastejo bakterije, nastane bakterijsko, gnojno vnetje žrela.

O angini govorimo v primeru bakterijskega vnetja mandljev in žrela, ki ga povzročijo bakterije. Običajno so povzročitelji streptokok, Branhamela catarrhalis ali Hemophilus influenzae. Gre za gnojno vnetje, ki ga spremljajo izrazite bolečine v žrelu, oteženo požiranje sline, pijače in hrane, temperatura preko 38 °C, zadah iz ust in splošno slabše počutje.

V prehodnem obdobju je treba posebno pozornost nameniti primernim oblačilom, ki omogočajo enostavno prilagajanje spremenljivim vremenskim razmeram - da nismo brez potrebe preznojeni v popoldanskem soncu in še posebej, da ne ostanemo preznojeni in pomanjkljivo oblečeni na večernem hladu.

Virusno vnetje žrela, še posebej s huje izraženimi simptomi, je težko ločiti od bakterijskega vnetja oziroma angine. Sleherni odrasel pa je na osnovi izkušenj s prebolelimi virusnimi in bakterijskimi okužbami sposoben prepoznati blažje virusno vnetje žrela, zato ga lahko na osnovi izrazitosti težav in dolžine trajanja loči od bakterijskega. Blažje različice vnetij lahko vsakdo premaga sam s pomočjo sredstev v prosti prodaji. Širjenje virusnega vnetja lahko omejimo, prav tako razrast bakterij (z lokalnimi antiseptiki v obliki tablet ali pršil). Nekateri izdelki, ki so v prosti prodaji, imajo dodan še lokalni anestetik, ki blaži pekoče ali praskajoče občutke v žrelu. Pomagamo si lahko tudi s tabletami paracetamola, ki delujejo protibolečinsko, acetilsalicilne kisline ali s kombiniranimi tabletami, ki blažijo več simptomov prehlada hkrati. Če pa so težave izrazitejše ali se v nekaj dneh ne unesejo, je potreben pregled pri zdravniku, ki se bo na osnovi pogovora, pregleda ter rezultatov pregleda vnetnih parametrov in krvne slike odločil za ustrezno antibiotično zdravljenje.

Simptomi angine so bolj izraženi. Bolečine so močnejše, zelo boleče in oteženo je požiranje, slabo se počutimo, temperatura je povišana preko 38 °C, iz ust značilno smrdi. Če imamo takšne težave, je nujen pregled pri zdravniku in antibiotično zdravljenje. Bolezen lažje premagamo ob pomoči lokalnega ali sistemskega analgetika, lokalnega antiseptika …

Včasih pa tudi zdravnik, kljub izkušnjam z odkrivanjem in zdravljenjem teh bolezni in kljub pregledu, ne more ločiti virusne od bakterijske oblike vnetja. Takrat nam je v pomoč odvzem in pregled krvi, včasih pa tudi rezultat mikrobiološkega brisa žrela.

Pekoče in boleče žrelo je eden prvih znakov večine vnetij, tako prehlada kot tudi gripe in drugih infekcijskih bolezni. Gripo ločimo od navadnega prehlada po intenzivnosti lokalnih in splošnih bolezenskih znamenj. Človeka bolj prizadene kot prehlad, gripoznega bolnika trga po mišicah in sklepih, ima višjo temperaturo. Bolezen spremljajo kašelj, glavobol, smrkanje in zamašen nos, teh znakov pa pri angini ni.

Gripo povzročajo virusi influence, proti katerim zaenkrat še nimamo uspešnega zdravila. Pomagamo si lahko z novimi protivirusnimi zdravili, uspešnejša je preventiva s cepljenjem, če se le virus antigensko preveč ne spremeni. Gripo organizem lažje premaga ob pomoči zdravil proti bolečinam in vročini, z lokalnimi žrelnimi antiseptiki, kapljicami za skrčenje nosne sluznice, zdravili proti kašlju ali za izkašljevanje ...

Alergiki in astmatiki morajo seveda svoja zdravila naprej redno jemati, običajno je potrebno povečati število odmerkov oziroma dozo zdravil. Z lajšanjem težav je smiselno pričeti takoj, ko začutimo, da se v žrelu, grlu ali nosu nekaj dogaja, saj lahko le na ta način preprečimo siceršnji tok bolezni.

Pregled pri zdravniku je nujen, če na osnovi prebolelih angin, sinusitisov ali otitisov sklepamo, da gre za ponovitev. Če izkušenj nimamo, je pregled potreben v primeru: • močnih bolečin v žrelu,
• težkega požiranja,
• močnih bolečin v žrelu, čeljusti, ušesih,
• če imamo več kot 3–5 dni temperaturo povišano preko 38 °C,
• v primeru neutolažljivega kašlja,
• občutka dušenja ali težkega dihanja ob manjšem naporu,
• trdega vratu.

Obolele dojenčke in predšolske otroke, nosečnice, starostnike in bolnike s kroničnimi boleznimi srca, pljuč pa naj čimprej pregleda zdravnik!

Kako se izognemo prehladu, otitisu in rinosinusitisu?

V času prehladov je skoraj nemogoče izogniti se okužbi, pa vendar − poskusiti ni greh. Predpogoj odpornosti je vsestransko polno življenje: ustvarjalno delo, počitek, psihofizična sprostitev, polnovredna hrana, vitamini, sonce, zrak in ljubezen … Izogibajmo se bolnih, raje smo na svežem zraku kot v polnih prostorih. Umivajmo si roke in ne bezajmo po nosu in očeh. Rokovanju in nepotrebnim stikom s prehlajenimi se je Monk v tv-seriji itak odrekel; sicer iz drugih razlogov.

Slovar Naše lekarne

DEKONGESTIV: zdravilo, ki manjša oteklino (kongestijo) nosne sluznice.

ANTIPIRETIK: sredstvo za nižanje previsoke telesne temperature

KORTIKOSTEROIDNO PRŠILO: zdravilo, ki manjša vnetje in oteklino (edem) nosne sluznice

ANALGOANTIPIRETIK: sredstvo, ki hkrati niža povišano telesno temperaturo in lajša bolečine