O sončenju se ne govori več. Zaradi hudih posledic, ki nas lahko doletijo, če se dolgo časa čezmerno izpostavljamo soncu, govorimo o zaščiti pred sončnimi žarki. Zakaj je sonce tako nevarno, kako se pravilno in dovolj zaščitimo in kako lahko dobimo rjavo barvo brez tveganja, nam je povedal specialist dermatolog Sandi Luft, dr. med. Sandi Luft, dr. med., iz Medical centra Rogaška in tajnik Združenja slovenskih dermatovenerologov, je eden vodilnih strokovnjakov na področju dermatologije, ki se ukvarja prav s poškodbami kože.
V zadnjem času se ne govori več o sončenju, ampak o zaščiti pred sončnimi žarki. V čem je razlika in zakaj naj se beseda sončenje ne bi uporabljala več?
Sončenje se povezuje z načinom življenja. Včasih so pri določenih bolezenskih stanjih sončenje svetovali tudi zdravniki. V zadnjih letih pa se dermatologi srečujemo s posledicami takšnega načina življenja. K nam prihaja vedno več bolnikov, ki trpijo za posledicami pretiranega izpostavljanja soncu. Zato se zavzemamo, da bi se namesto besede sončenje uporabljala zaščita pred soncem. Tudi pri označevanju preparatov: namesto krema za sončenje – krema za zaščito pred soncem. To je sprememba mišljenja, ki jo bomo morali vsi sprejeti, ker sončenje ni več povezano z zdravim načinom življenja. Dermatologi absolutno odsvetujemo t. i. zavedno sončenje z namenom porjavitve. Zavedati se moramo, da velik del sončnih žarkov dobimo z nezavednim oz. nenamernim sončenjem. Gre za izpostavljenost soncu pri dnevnih aktivnostih, kot so šport, vrtnarjenje, gibanje na prostem …,ki ga skoraj nikoli ne dojemamo kot izpostavljanje soncu oziroma kot sončenje.
Zakaj so sončni žarki tako nevarni? Kakšne so posledice čezmernega izpostavljanja soncu?
Sončni žarki imajo spekter vidne, infrardeče in UV-svetlobe. Za zdravje naše kože je najnevarnejša UV-svetloba. Čezmerno sončenje je vsako sončenje, ki vodi v nastanek kroničnih in akutnih posledic. Akutne posledice poznamo vsi. To so opekline in razne reakcije na koži. Kronične posledice pa nastanejo z leti zaradi ponavljajočega se čezmernega izpostavljanja sončnim žarkom. To je predvsem prezgodnje staranje kože, ki se lahko vidi že okoli tridesetega leta ali pa že prej, odvisno od tipa kože. Pojavijo se drobne gubice okoli oči, razne lise po obrazu in izpostavljenih delih telesa. Zmanjša se tvorba kolagena in elastoze v koži, kar vidimo kot rumenkasto obarvanje kože, in stanjšana koža, predvsem na vratu. Te spremembe so za nekatere zelo moteče, zato pridejo na posvet k dermatologu.
Vemo, da je sonce nujno potrebno pri nastajanju vitamina D v koži. Dermatologi pa izpostavljanje soncu odsvetujete. Ali dobimo dovolj vitamina D, če se tako »skrivamo« pred soncem?
To je najpogostejši argument tistih, ki zagovarjajo sončenje. Zato da bi pridobili vitamin D, sončenje pri zdravi, aktivni populaciji ni potrebno. Čas in površina telesa, ki sta potrebna za pridobivanje vitamina D, sta zelo majhna. Dovolj je izpostavljenost kože hrbtišča rok ali obraza, in sicer pri svetlih tipih kože okoli pet minut, pri temnih fototipih pa deset minut. V tem času na koži ne pride do posledic, ki bi vodile v kronično ali akutno okvaro kože. Količine vitamina D ne moremo povečati s podaljšanjem tega časa. Sončenje zaradi tega vitamina torej ni potrebno. V Sloveniji lahko vitamin D dobimo samo takrat, ko je sonce približno 45 stopinj nad zemeljsko površino, to je od maja do septembra. Pozimi vitamin D dobimo s hrano in prehranskimi dodatki, vendar ga je v hrani zelo malo. Največ ga vsebujejo severnomorske ribe. Vendar si ne predstavljam, da bi dnevno zaužili 300–350 gramov polenovk na dan. Druge rešitve, kot so prehranski nadomestki, torej ni. Kot veste, je tudi osteoporoza velik problem in zgodilo se je že, da so dermatologe obtožili, da strašijo ljudi pred soncem in da je zato vedno več osteoporoze. Vendar je osteoporoze enako veliko v južni in severni Evropi, tako da ta argument ni realen.
Kaj pa drugi »zdravilni« učinki sonca? V raznih revijah lahko preberemo, da sonce ugodno vpliva na naš imunski sistem in splošno počutje?
Zmotno je mišljenje, da sonce deluje imunostimulatorno, da spodbuja imunski sistem. Prav nasprotno, oslabi ga. Zelo dober primer je herpes, za katerega je znano, da se pojavi pri padcu imunosti. Veliko ljudi dobi herpes prav na morju.
Kakšna so vaša priporočila, kako se najbolje zaščitimo pred soncem?
Zaščita pred soncem ima tri stebre. Prva zaščita je zavestno izogibanje soncu. Opustiti moramo vsako misel na porjavitev v poletnem času. Soncu se moramo izogibati v času najmočnejšega sevanja oziroma vedno, kadar je UV-indeks enak ali večji od 3. Med 10. in 16. uro se umaknemo v senco. Zaščitimo se tudi z oblačili, ki so dovolj gosto tkana. Priporočamo tudi uporabo pokrival in sončnih očal. Tretja zaščita pa so zaščitne kreme. Kreme za zaščito pred soncem vsebujejo dve vrsti faktorjev, kemične in fizikalne. Kemični delujejo na osnovi absorpcije, fizikalni pa na osnovi odboja svetlobe. Zelo pomemben pri zaščitnih kremah je pravilen nanos in količina nanosa. V svoji ambulanti še nisem srečal osebe, ki bi to znala pravilno nanesti. Povprečno velika oseba za enkraten nanos potrebuje 35 ml tega sredstva. Čeprav kremo pravilno nanesemo, zaščita ni popolna in nas ne ščiti popolnoma pred prezgodnjim staranjem.
Kako visok zaščitni faktor svetujete?
Pri združenju slovenskih dermatologov je bilo leta 2003 sprejeto, da se svetuje zaščitni faktor vsaj 20 in več. Nekateri pravijo, da so visoki faktorji nesmiselni. To je res, če kremo nanesemo pravilno. Ker pa večina ljudi krem ne uporablja pravilno, je boljše uporabljati višji zaščitni faktor. Zmotno je tudi mišljenje, da se moramo mazati samo prve dni dopusta, potem pa kremo počasi opustimo oziroma zmanjšamo zaščitni faktor. To ni prav. Zaščito moramo izvajati ves čas.
Z zaščitnimi kremami želimo kožo zaščititi. Ali ji lahko z visokimi zaščitnimi faktorji tudi škodujemo?
V desetih letih, odkar se ukvarjam z dermatologijo, sem imel le en primer alergije na kemični zaščitni faktor. Vsak dan pa se srečujem z ljudmi, ki na svoji koži nosijo posledice čezmernega sončenja. Veliko večji problem kot zaščitni faktorji je pretirana izpostavljenost soncu. Posledice zaščitnih faktorjev, če se po naključju pojavijo, tudi niso dolgotrajne, posledice čezmernega izpostavljanja soncu pa nosimo s seboj vse življenje.
Problem je lahko tudi v tem, da ljudje ne izberejo pravilne podlage. Na morju je bolje uporabljati vodoodporno podlago, ki se ne spere. Za šport pa takšna ni najprimernejša, ampak moramo takrat uporabiti bolj hidrofilno podlago, npr. gel. Ko svojim bolnikom svetujem, kakšno zaščitno sredstvo naj uporabljajo, jih najprej vprašam, kaj počnejo v prostem času, in jim potem za vsako dejavnost priporočam drugačnega. Pri izbiri podlage je pomemben tudi tip kože. Pri bolj mastni koži svetujem bolj hidrofilno podlago, prav tako pri športnih aktivnostih. Pri bolj suhi koži pa priporočam bolj mastno podlago.
Kakšno je vaše oziroma stališče stroke do solarijev? Vemo, da se v solarijih uporabljajo samo UVA-žarki, ki naj ne bi bili tako nevarni. Kakšna je razlika med UVA- in UVB-žarki?
UVA-žarki povzročajo staranje kože, UVB-žarki pa opekline ter produkcijo vitamina D. UVA-žarki so najprodornejši in prodirajo najgloblje v kožo. Ne povzročajo opeklin, zato se uporabljajo v solarijih. Nekateri kozmetični centri v svojih oglasih trdijo, da se priporoča obisk solarija zaradi vitamina D. To je zavajanje ljudi in nima nobene zveze z znanstveno resnico. Naj povem tudi to, da rjava barva na koži prepreči oziroma zmanjša hitrost nastanka vitamina D.
Dermatologi obisk solarijev odsvetujmo. V Sloveniji na tem področju malo zaostajamo za severnimi državami (Avstrija in Nemčija), ki so že lani oz. predlani sprejeli določene omejitve glede solarijev. Pred solarijem mora biti napisano, da gre za vstop na lastno odgovornost, da gre za zdravju škodljivo dejavnost ter da se do 18. leta starosti vstop v solarij ne svetuje. Takšna so tudi priporočila Svetovne zdravstvene organizacije. V Sloveniji se trudimo, da bi s takšnimi opozorili pri solarijih dosegli podobno kot pri cigaretah in mislim, da smo na dobri poti.
Kaj potem priporočate ljudem, ki bi si vseeno želeli videz malo bolj zagorele polti?
Popolnoma nenevarna je porjavitev s samoporjavitvenimi kremami, ki se vežejo na odmrli del kože in povzročijo reakcijo, ki se navzven vidi kot rjava barva. Ne smemo pa si domišljati, da gre tu za zaščito pred soncem. Na morju lahko počnemo zelo veliko stvari in ni nujno, da se sončimo. Ne vem, zakaj se dopust še vedno tako povezuje z ležanjem na plaži.
V maju je Združenje slovenskih dermatologov organiziralo dan boja proti melanomu. Nam lahko poveste kaj več o tem?
Podjetje La Roche Posay v povezavi z dermatološkimi združenji po Evropi dan boja proti melanomu organizira že od leta 2002. Letos so se temu projektu pridružile tudi Slovenija, Hrvaška in še nekatere druge države. Namen projekta je ozaveščati ljudi o nevarnostih te oblike kožnega raka, jim svetovati, kako prepoznati spremembe na koži ter kdaj in kam je treba iti na pregled. Kožnega raka je vedno več, saj se vsakih deset let njegova pojavnost podvoji.
Kaj bi za konec sporočili našim bralcem?
Ni treba, da se poleti zapremo v votline. Spremeniti pa moramo način razmišljanja in vedenja na soncu. Zavedati se moramo, da je sončenje lahko škodljivo. Ko to sprejmemo, smo že ogromno naredili in bomo vedno znali ukrepati. Majhna sprememba načina življenja lahko za naše zdravje ogromno pomeni.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 23, junij 2008.
