Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) je nediskriminatoren in ne razlikuje pacientov glede na spol ali leta, kljub temu pa je veliko določil vezanih na mladoletni status posameznika, ki uživa posebno pravno varstvo. Izrecnih določil o nosečih mladoletnicah ali študentkah v tem zakonu ne najdemo, se pa na ta materinski status nanašajo številna določila socialno obarvanih predpisov. Slovenska zakonodaja sicer ne pozna definicije »študentska družina«.
Evropska unija vzpodbuja države članice, naj bolj upoštevajo položaj mladih žensk in moških, ki imajo poleg študija ali usposabljanja tudi družinske obveznosti, ter jim omogočijo usklajevanje študija, usposabljanja in družinskega življenja, podprejo uravnoteženo prevzemanje družinskih obveznosti pri mladih brez kakršne koli diskriminacije in jim omogočijo, da bi bil njihov prispevek k rasti in evropski konkurenčnosti čim večji. Temu pomembnemu vprašanju je posvečena tudi Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. junija 2007 o regulativnem okviru za ukrepe usklajevanja družinskega življenja in študijskega časa za mlade ženske v Evropski uniji (2006/2276(ini)).
Izobraževanje in družina naj bi spadala med nacionalne pristojnosti in odgovornosti!?
Dostop do izobrazbe, vseživljenjskega učenja in kakovostnega usposabljanja je bistven pogoj, da mladi pridobijo kvalifikacije, ki jih Evropa potrebuje, tako za vzpodbujanje zaposlovanja in rasti kot za medgeneracijsko solidarnost in obnavljanje prebivalstva. To velja tudi za Slovenijo, ki je »vstopila« v EU kot polnopravna članica leta 2004. Vedno več študentk v času študija postane mamic. Kakšne pravice imajo študentke, ki v času študija nastopijo materinstvo? Vsaki nosečnici pripadajo določene pravice, ki izhajajo iz materinstva. Pri tem načeloma ni pomembno, ali je zaposlena, nezaposlena, učenka ali študentka. Kljub temu pa dijaški ali študentski status nosečnice prinaša nekatere posebne pravice.
V Sloveniji je okoli 300 študentskih družin Predvidevamo, da je študentskih družin v Sloveniji 300. V Klub študentskih družin Slovenije je trenutno včlanjenih 46 družin z vsega skupaj 78 otroki. Od tega je v Ljubljani 28 družin s 37 otroki. V Klub študentskih in dijaških družin Maribor je trenutno včlanjenih 57 študentskih družin, kar pa verjetno ne pomeni, da je to celotno število študentskih družin na fakultetah v Mariboru, saj se vsi ne včlanijo v KŠDDM.
Študentke, ki v času študija postanejo mame, imajo sledeče pravice:
- pravica do 100 dodatnih točk za sprejem v študentski dom (v skladu z dodatnim študijskim letom ima študentka mati pravico do podaljšanja bivanja v študentskem domu zaradi materinstva, in sicer za eno leto ne glede na število otrok),
- pravica do 10 dodatnih bonov za študentsko prehrano na mesec na vsakega otroka (kot dokazilo velja fotokopija rojstnega lista otroka),
- pravico do podaljšanja statusa študenta za eno leto za vsakega živorojenega otroka daje materi študentki 70. člen Zakona o visokem šolstvu (mati študentka lahko ali dvakrat ponavlja ali podaljša absolventski staž za eno leto več kot ostali študenti),
- pravico do mirovanja statusa ima tista študentka, ki v skladu z zakonom izpolnjuje pogoje za koriščenje starševskega dopusta in tak dopust tudi dejansko koristi,
- pri vlogi za državno štipendijo se upošteva samo dohodek študentke/mame in ali dohodek njenega partnerja,
- pravica do starševskega dodatka traja 365 dni od rojstva otroka (gre za denarno pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka starši niso upravičeni do starševskega nadomestila; temeljna pogoja sta državljanstvo Republike Slovenije in stalno prebivališče v Republiki Sloveniji tako za starše kot za otroka),
- pravica do dodatka za nego otroka,
- pravica do otroškega dodatka (gre za dodatek, s katerim se staršem oz. otroku zagotovi dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje, kadar dohodek na družinskega člana ne presega zgornje meje dohodkovnega razreda (99 % povprečne plače na družinskega člana)),
- pravica do dodatka za veliko družino (gre za letni prejemek, namenjen družini z vsaj tremi otroki, ki so mlajši od 18 let oziroma 26 let, če se šolajo in imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta na dodiplomskem študiju; pravico se uveljavlja pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na stalno prebivališče družine),
- pravica do enkratne pomoči ob rojstvu otroka (gre za enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca; do te pravice je upravičen vsak otrok, čigar mati ali oče imata stalno prebivališče v Republiki Sloveniji; namesto denarnega prejemka se lahko zagotovi oprema za novorojenca v obliki zavitka v enaki vrednosti),
- pravica do denarne socialne pomoči (je namenjena zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje; upravičenec je, kdor si preživetja ne more zagotoviti sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanjem, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, ali na drug način, ki ga določa zakon),
- pravica do izredne enkratne denarne socialne pomoči (je kritje izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ni mogoče pokriti; dodeli se v obliki enkratnega zneska ali za obdobje od 3 do 6 mesecev),
- pravica do pridobitve enega leta pokojninske dobe,
- pravica do enkratne denarne pomoči (primer: Fundacija Študentski tolar, ustanove šou v Ljubljani),
- pravica do »uporabe« vrtca za otroke študentov (primer: koristijo pa ga lahko le tisti študentje, ki bivajo v študentskem domu Rožna dolina),
- pravica do brezplačnega trimesečnega bivanja v Študentski hiši Srce (primer: bivanje in druge storitve, kot so podporne skupine, psihoterapija, pomoč pri iskanju stanovanja, odvetniški nasveti itd., namenjene ogroženim študentskim družinam),
- pravica do konkuriranja na posebnih razpisih (gre za podelitev vrednostnih bonov in praktičnih daril; primer: razpis Mlade mamice). Dijakinje, ki v času študija postanejo mame, imajo sledeče pravice:
- noseče dijakinje na podlagi ginekologovega potrdila o predvidenem datumu poroda v skladu s Pravilnikom o šolskem redu sklenejo pedagoško pogodbo, v kateri so podrobneje opredeljene njihove obveznosti, pravice in dolžnosti,
- zaradi materinstva se status dijakinji lahko podaljša največ za dve leti,
- starševski dopust in starševsko nadomestilo dijakinji/mami ne pripadata.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 64, poletje 2012.
