Za nekatere je februar najlepši mesec. Seveda, odkar smo ponarodeli praznik svetega Valentina. Res je tudi, da se proti koncu meseca že nekoliko ogreje ozračje, megle se razkadijo. Če je februarja še pust, tako kot letos, potem nam kurenti dokončno preženejo zimo. Posije sonce in spet nekoliko zaživimo. Žal se z vsem življenjem vred prebudijo tudi virusi in nemalokdo bo moral tudi prisilno nemočno poležavati in več posmrkavati. Da bi kolikor toliko okrepili svoj imunski sistem, je pomembno, da se v mejah svojih zmožnosti pravilno prehranjujemo.
Mineštro, ki jo boste lahko skuhali po tem receptu, je sila preprosto pripraviti in vsebuje veliko količino zdravega škroba ter vlaknin. Idejo mi je dala prijetna, že na pogled zelo vitalna gospa, ki je je en sam hormon sreče in zdravja. Gospa ob petkih zjutraj na prvi nacionalni televiziji daje nasvete o prehranjevanju in recepte o pripravi zdrave hrane. Tokrat je poudarila vpliv leče na dobro počutje in zdravje.
Vedno sem bil in ostajam izrazit privrženec mesa in v preteklosti nisem kaj dosti razmišljal o tem, da bi pripravljal priloge iz raznovrstnih stročnic, ker je krompir zakon. No ja, pa me je hitro prepričala še soseda Barbara in mi s solato iz leče z bučnim oljem, česnom in malo vinskega kisa stopila kolena, želodec in možgane.
Spet sem se odpravil na tržnico pogledat, kaj se da dobiti. Presenečen sem ugotovil, da lahko danes dobiš pravzaprav vse, kar sem kadar koli videl namakati v skledah mojih tet, babice, sosed in teve kuharjev. Mali, veliki, rdeči, rumeni, rjavi, beli fižol, leča, ajdova kaša in še tristo drugih, ki jih na žalost sploh ne poznam. Prodajalka vpraša: »Kaj pa bi?«, jaz pa njej: »Mineštro.« Naloži mi malo belega in malo rdečega fižola, malo oranžne in malo zelene leče, zahtevam še malo čičerike. Pa pravi, da mogoče čičerike v mineštro ne bi. Jaz ne popustim, v moji mineštri bo še čičerika, ker bo to moja mineštra.
Zadovoljno se vračam mimo stojnic proti domu, ko slišim gospoda branjevca: »Dober dan, mogoče eno muškatno bučo za vas, gospod?« »Prosim? Kakšno bučo?« »Muškatno, gospod. Super je, dobra za kuhat ali pečt, boste vidu«. V redu, tako ali tako me lahko vsak obrne, pa sem že tlačil v cekar kilo muškatne buče.
Moram priznati, da sem te muškatne buče letos opazil prvič. Od zunaj so rdeče, znotraj oranžne, in odkar sem jih opazil, me je vseskozi zanimal njihov okus. A nisem vedel, kam v to zgodbo z mineštro naj dam še bučo, vse dokler …
Najprej sem vse stročnice vsul v skledo in jih namočil za dvanajst ur. Ko sem se zjutraj zbudil, me je skoraj kap, ko sem videl, koliko tega je čez noč zraslo. Saj mi je gospa prodajalka rekla, naj dam pol majhnega kozarca na osebo, a »ziher je ziher« in sem stresel malo več. Malo preveč.
Pred začetkom kuhanja sem stročnice dobro splaknil in odcedil. Narezal sem pol čebule in jo počasi pražil v globokem voku. Če imate visoko posodo za mineštre, golaže in podobne jedi, raje uporabite to. Jaz je še nimam. Uredništvo?
Čebula se je steklila tako dolgo, dokler se nisem spomnil in – zakaj pa ne – na centimetrske kocke narezal še za dve pesti muškatne bučke in jo začel pražiti skupaj s čebulo. Moje eksperimentiranje redkokdaj konča pri podganah in tudi tokrat sem se malo zanašal na svoj občutek in nisem zgrešil. Nasekljal in dodal sem česen, začinil s ščepcem muškatnega oreščka in zamešal. Ko so se bučke razvodenele, sem dodal stročnice, zalil z vodo, še izdatno začinil z muškatnim oreščkom, žafraniko, lovorovim listom, soljo, poprom in zavrel.
Ko je mineštra zavrela, sem jo na majhnem do srednjem ognju pri odprtem voku kuhal še skoraj eno uro. Posode nisem pokrival, tako da je voda izparevala, jed pa dobivala vedno močnejšo in lepšo aromo. Seveda se zaradi vsega škroba tudi vedno bolj gosti, kako gosto si želite, pa lahko sami določate s količino povrete juhe. Toliko le pokušajte tudi fižolčke, da ne bodo na koncu preveč razkuhani.
Kaj dosti od same muškatne bučke ni ostalo, mi je pa zelo lepo pomagala pri žmohtnosti te sicer na videz puste jedi. Da je prispevala k posebnemu, mogoče malo slajšemu okusu, sem opazil že čez dva dni, ko sem v navalu nekega novega odkritja mineštro skuhal še enkrat, tokrat brez bučke. Očitna razlika, a tudi ta je bila zelo dobra.
Priznam vam, da si nisem mislil, da bom z mineštro tako navdušil sebe in bližnje, tako da ni teorije, po kateri ne bi tudi vi svojih najdražjih. Še vedno lahko v sosednji posodi plavajo kakšna prekajena rebrca ali kakšen drug sočen kos prekajenega mesa, ki ga nato na krožniku samo prelijete z mineštro.
Sestavine za 4 osebe:
150–200 g suhih stročnic (vse vrste fižola, leča, čičerika)
30 dag muškatne buče (ni nujna, je pa zaželena)
pol čebule
6–8 strokov česna
4 lovorove liste
muškatni orešček (nekaj ščepcev, ne varčujemo)
ščepec ali dva žafranike
poper, sol
do 3 l vode
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 30, februar 2009.
