Zdravljenje se začne še pred dokončno postavitvijo diagnoze
Po podatkih Mednarodnega združenja za multiplo sklerozo je na svetu okoli tri milijone obolelih za multiplo sklerozo (MS). V Sloveniji, kjer je glede na geografsko lego visoko tveganje za MS, je okoli 2500 obolelih. Bolezen skoraj dvakrat pogosteje prizadene ženske kot moške. MS je najpogostejša kronična nevroimunska bolezen osrednjega živčevja, to je možganov z možganskimi živci, in hrbtenjače.
Pravega vzroka za nastanek MS še ne poznamo. Vemo le, da gre za avtoimunsko vnetno dogajanje znotraj osrednjega živčevja. Pogosteje prizadene mlajše odrasle osebe v razvitih delih sveta. Potek bolezni je izredno nepredvidljiv, veliko pa je odvisno od tega, kako hitro se oboleli začne zdraviti. Nezdravljena bolezen vodi v manjšo ali večjo invalidnost.
Klinične slike Multiple skleroze
MS se lahko izrazi v zelo različnih kliničnih slikah. Na začetku se pokaže kot klinično izoliran sindrom (CIS), največkrat v klinični sliki vnetja vidnega živca (hitra izguba vidne ostrine), pogosto se pojavijo tudi motnje občutljivosti, kot so mravljinčenje, občutek iglic v rokah ali otrplost v okončinah. Bolezenska žarišča imunskega vnetja, ki se pojavijo v osrednjem živčevju, motijo pravilno prevajanje živčnih sporočil po živčnih vlaknih. Lahko gre le za en simptom, eno težavo, npr. motnjo vida ali ohromitev ene okončine. Možna je tudi odrevenelost različnih delov telesa s pridruženimi težavami pri mokrenju. Opisane težave se lahko med seboj v različnih časovnih obdobjih tudi kombinirajo. Simptomi niso različni samo pri različnih osebah, ampak se lahko časovno razlikujejo pri isti osebi.
Potek zdravljenja
V Sloveniji začnemo zdraviti z imunomodularnimi zdravili (npr. z interferoni) že ob prvem kliničnem nevrološkem dogodku, saj so sodobne raziskave (Benefit, Beyond) dokazale, da z zgodnjim zdravljenjem bistveno upočasnimo napredovanje bolezni. Zdravljenje se tako začne še pred dokončno postavitvijo diagnoze, če obstaja nevrološki dogodek in so na magnetnoresonančni sliki možganov vidne spremembe. Dokazane morajo torej biti bolezenske spremembe na možganih, pravi prim. Beatrika Končan Vračko, dr. med., specialistka nevrologinja.
Večina obolelih z MS prejema imunomodularno zdravljenje. Prvi v svetu in v Sloveniji je bil uveden interferon beta-1b (betaferon). Prim. Beatrika Končan Vračko iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana ga je prvi bolnici predpisala že pred več kot 14 leti. Kot je še povedala, zdravila, ki bi povsem pozdravilo MS, še ni, prav tako ni znan pravi vzrok bolezni. Izsledki kliničnih in nevropatoloških raziskav z dokazi podpirajo čimprejšnjo uvedbo zdravila za MS, saj dokazano zavira napredovanje bolezni že v zgodnji fazi. Zelo pomembna ugotovitev je tudi, da interferon beta-1b izjemno ugodno vpliva tako na potek bolezni kot tudi na ohranjanje kognitivnih funkcij. »Alternativnih metod zdravljenja (čebelji piki, posebna prehrana, bioenergetske manipulacije) zdravniki, ki se že veliko let ukvarjamo z MS, ne podpiramo, saj ni nikakršnih znanstveno podkrepljenih dokazov,« pojasnjuje dr. Končan Vračko.
Ker je MS kronična bolezen, je izjemno pomembno, da bolnik nadaljuje predpisano terapijo tudi v klinično stabilnem obdobju, ko se lahko vsi znaki bolezni povsem umirijo.
Zdravnica opozarja, da se bolnik tudi, ko mu je dobro, »ne sme igrati z ognjem, da ne sproži požara«, da se torej zaradi opustitve zdravljenja bolezen spet ne pojavi. »Zelo je pomembno, da o bolezni in njenem zdravljenju izobrazimo tudi družino in prijatelje, saj je bolniku v veliko oporo pri uspešnem obvladovanju bolezni,« pravi zdravnica. Pri lečečem nevrologu so na voljo različne knjižice in zloženke, namenjene tako obolelim za MS kot svojcem (npr. Program vadbe pri osebah z multiplo sklerozo, Benjamin, Multipla skleroza).
Zdravila za MS se morajo injicirati, saj niso stabilna in bi se v želodcu razgradila. Prim. Končan Vračko poudarja, da je injiciranje v današnjem času preprostejše, saj je vnos zdravil za zdravljenje MS do uporabnika zelo prijazno. Injekcijski sistemi so preprosti za uporabo, iglice so zelo kakovostne in izjemno tanke (npr. 30 G). Uporaba zdravil je poenostavljena tudi z modernimi, tehnično izpopolnjenimi avtoinjektorji. Večina bolnikov si zdravilo vnese zvečer, s čimer neželene učinke kar najbolj zmanjšamo, številni bolniki pa jih sploh nimajo.
Prim. Končan Vračko je med drugim povedala, da lahko danes že veliko naredimo za osebe z MS, čeprav pravega vzroka za MS še ne poznamo. Zdravstveni delavci skušamo osebam z MS omogočiti čim kakovostnejše življenje, kar pomeni normalno šolanje, delo, ustvarjanje družine, športno in kulturno udejstvovanje. Posebno velika skrb je s programi obnovitvene rehabilitacije posvečena tistim obolelim z MS, ki jih je bolezen prizadela, ko še ni bilo tako učinkovitih zdravil in so zato že huje nevrološko prizadeti kot tisti, ki so dandanes začeli zgodnje zdravljenje.
Pri zdravljenju MS se uporabljajo kortikosteroidi in imunomodulacijska zdravila, kamor spadajo interferoni, glatiramer acetat in monoklonska protitelesa.
Kortikosteroidi so zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje zagonov bolezni. To je pojav novih motenj ali ponovitev prejšnjih. Kortikosteroidi zmanjšajo vnetje in skrajšajo trajanje kliničnega zagona.
Med imunomodularnimi zdravili je bil prvi v terapijo uveden interferon beta-1b (betaferon, ki je v Slovenji na voljo že od leta 1995). Pozneje so v terapijo uvedli tudi interferon beta-1a (avonex, rebif) in glatiramer acetat (copaxon). Interferoni so, odvisno od vrste, na voljo kot podkožne ali intramuskularne (v mišico) injekcije, ki so prirejene za domačo uporabo kot avtoinjektorji, in imajo tudi različne režime odmerjanja. V zadnjem času so nova možnost za zdravljenje MS tudi monoklonska protitelesa (natalizumab – tysabri).
