Počitniške destinacije so kot nalašč, da se otresemo stresa, si odpočijemo od hitrega tempa življenja in damo možgane na pašo. Velikokrat pa nam počitnice lahko pokvarijo neprijetni piki, ugrizi in ožganine. Na pogled sicer zelo simpatične morske živali nam lahko pošteno zagrenijo počitniške dni. Zato je pomembno, da znamo hitro in pravilno odreagirati in tako preprečiti predčasni zaključek zasluženega dopusta.
V Jadranskem morju biva pestra množica živalskih in rastlinskih vrst. Med njimi najdemo tudi nekatere strupene organizme. Za razliko od tropskih morij, kjer je strupenih vrst veliko več in s tem tudi nevarnosti, je Jadransko morje s tega vidika manj zaskrbljujoče. Na Jadranu največjo preglavico predstavljajo morski ježki, ožigalkarji in strupene ribe.
Morski ježki
Morski ježki in njim sorodne živali so strupeni, čeprav njihov strup le redko ogrozi človeka. Kopalcem povzročajo preglavice predvsem, kadar jih pohodijo. Lupino morskih ježkov pokrivajo ostre bodice. Skorajda ni junaka, ki ne bi v svojem življenju stopil na ježka in zaradi tega šepal nekaj dni. Zlomljene bodice se namreč zadrejo v globlje plasti kože in povzročijo kronično vnetje ali pa se zataknejo ob kost ali živec. Posledice so lahko neprijetne bolečine v sklepih, mišicah ali kožni izpuščaji.
Če stopite na morskega ježka:
- čim prej odstranite bodice,
- globoko zadrte ostanke bodic pomaga odkriti modrikasta barva, ki je vidna na mestu, kjer se je bodica zadrla v kožo,
- pri odstranjevanju bodic prizadeto območje namočite v kis oziroma uporabite kisove obkladke, saj kis pomaga raztopiti ježkove bodice,
- mesta okrog vboda je treba izprati in namazati z mazilom, ki vsebuje kombinacijo antihistaminika, analgetika in kortikosteroida,
- le redko mora bodice, ki so zadrte globoko v koži, odstraniti zdravnik z rahlim vrezom.
Ožigalkarji
Ožigalkarji so skupina pravih mnogoceličarjev. Večinoma so morski organizmi, poznamo pa tudi nekatere sladkovodne (npr. zeleni trdoživ). Ožigalkarje lahko najdemo v obliki polipa in meduze. Polip je pritrjen na morsko dno, njegova telesna votlina pa se odpira na zgornji strani. Meduza pa je plavajoča in se njena telesna votlina odpira na spodnji strani.
Za ožigalkarje so značilne posebne celice (knidoblaste), ki so večinoma posejane po površju ožigalkarjevega telesa in vsebujejo ožigalno enoto (nematocista). Nematociste so kroglaste oblike, del stene pa je uvihan v obliki gosto zložene cevaste niti. Ustrezen dražljaj povzroči izvihanje, kaveljčki, ki so bili prej skriti v notranjosti te cevke, pa omogočijo pritrditev na plen. Nematociste vsebujejo strup, ki se po izvihani cevki izlije v plen. Večina strupov ožigalkarjev vsebuje kompleksne mešanice polipeptidov in proteinov, vključno s kateholamini, histaminom, hialuronidazo, fibrolizini, kinini in fosfolipazami.
Korale
Če pride do neprijetnega srečanja s koralo, moramo prizadeto mesto sprati s slano vodo, ga razkužiti z amonijakom in ga držati v topli vodi. Zelo pomembno je, da čim prej poiščemo zdravniško pomoč, saj potrebujemo strokovno oskrbo.
V tropski državah lahko opazimo velike koralne grebene, ki pod vodo privlačijo potapljače, v njihovi bližini pa se radi naredijo veliki valovi, ki so poslastica za srfarje. So domovanje raznolikih živalskih in rastlinskih vrst. Vsebujejo korale najrazličnejših barv, ki so sicer zelo privlačne na pogled, vendar pa jih je mnogo tudi strupenih. Obstaja preko sto različnih strupenih koral, ki ob stiku z njimi povzročijo hudo infekcijo. Če pride do neprijetnega srečanja s koralo, moramo prizadeto mesto sprati s slano vodo, ga razkužiti z amonijakom in ga držati v topli vodi. Zelo pomembno je, da čim prej poiščemo zdravniško pomoč, saj potrebujemo strokovno oskrbo. Potapljači in srfarji zelo dobro vedo, da se sicer nedolžna praska zaradi koral lahko spremeni v zelo komplicirano gnojno vnetje, ki se dolgotrajno zdravi.
Morska vetrnica
Morske vetrnice imajo dobro razvite organe za ožiganje in pikanje, ki zlahka predrejo kožo. Ti organi so nameščeni na tipalkah in lovkah. Ob dotiku tisoče drobnih žel na lovkah ožgejo kožo. Resnost poškodbe je odvisna od vrste živali. Posledica ožiga je droben privzdignjen izpuščaj, okolica ožiga pa je včasih pordela. Pojavi se bolečina, ki je lahko huda in jo praviloma spremlja srbenje. Izpuščaj se lahko spremeni v mehurje, ki se napolnijo z gnojem in nato počijo. Drugi simptomi so še šibkost, slabost, glavobol, bolečine v mišicah in krči, izcedek iz oči in nosu, močno znojenje, spremembe hitrosti utripa in tudi bolečina v prsnem košu, ki je močnejša med dihanjem.
Meduze
Klobučnjaške meduze so sezonsko številne tudi v obalnih vodah Jadranskega morja. So ožigalkarji, ki nimajo trdnega ogrodja in vsebujejo veliko vode (več kot 90%). Iz klobuka izrašča 8 lovk, na katerih so posebne celice z ožigalkami. Premeri klobukov so zelo različni. Poznamo mikroskopske meduze in tudi take, katerih premer klobuka je več kot pol metra. Meduze imajo za ljudi zelo neprijetne značilnosti, saj so ožganine zelo boleče, pri nekaterih vrstah pa celo smrtno nevarne. Na srečo med klobučnjaškimi meduzami, ki živijo v Jadranskem morju, tako nevarnih ni, vseeno pa nekatere lahko neprijetno ožgejo. Bolečina mine po nekaj urah, srbenje pa je prisotno še nekaj dni po dogodku. Sledi ožiga so kot temno ali svetlo pigmentirane lise vidne še dolgo časa.
Če vas oplazi ožigalkar:
- Prizadeto mesto takoj izperite z morsko vodo. Mesta poškodbe ne spirajte s sladko vodo in kože ne drgnite, ker to lahko poveča pekočo bolečino.
- Ostanke lovk odstranite s pinceto ali z roko, ki ste jo zavarovali z rokavico. Če pri roki nimate pincete, lahko ostanke lovk odstranite kar s kreditno kartico ali topo stranjo noža. V primeru, da ožigalke ostanejo na koži, se sproščanje toksinov nadaljuje, kar poveča pekočo bolečino.
- Opečeno mesto nato hladite z ledom. Pazite, da je led v vrečki, da koža ostane suha.
- Prizadeto mesto za 30 minut namočite v raztopino kisa in vode v razmerju 50 : 50.
- Rano potresite z moko in nato prašek previdno postrgajte z ostrim nožem.
- Rano spet namočite v kis.
- Prizadeto mesto namažite z mazilom, ki vsebuje kombinacijo antihistaminika, analgetika in kortikosteroida.
- Če se kljub prvi pomoči stanje ne izboljša in če gre za osebe, ki imajo več opeklin ali opekline na obrazu, je treba poiskati zdravniško pomoč.
Strupene ribe
Posebno vlogo med strupenimi živalmi v morju imajo ribe. Najbolj znani so primeri štirih vrst iz skupine morskih zmajev:
- morski zmaj (Trachinus draco),
- črnoglavi morski zmaj (T. radiatus),
- pikasti morski zmaj (T. araneus) in
- rumeni morski zmaj (Echichthys vipera).
Morske zmaje spoznamo po njihovem podolgovatem, bočno sploščenem telesu in navzgor obrnjenih očeh, ki so si postavljene zelo blizu. Na hrbtni strani imajo temno plavut, ki nosi strupene trne. Strupeni trni se ne nahajajo le v hrbtni plavuti, ampak tudi na škržnih poklopcih. Morski zmaji so zakopani v peščeno dno, tako da iz njega molijo le oči in strupeni trni. Med poletnimi meseci, ko se drstijo, jih najdemo tudi v plitvih vodah.
Kopalca, ki stopi na ribo, začnejo pestiti hude, nevzdržne bolečine, pojavi se lahko tudi bruhanje in v redkih primerih mišična paraliza ali celo smrt. Strup morskih zmajev je termolabilen, zato je najbolje, da poškodovani del telesa namočite v toplo vodo za vsaj pol ure.
Tudi hrustančnice, med katere uvrščamo skate, morske biče in morske golobe, imajo strupene trne. Na vso srečo jih le redko srečamo, saj gre za zelo plahe živali. Tako kot morski zmaji tudi te ribe živijo zakopane v morsko dno. Imajo romboidno telo in rep, na katerem se nahajajo strupeni trni. Mesto poškodbe je potrebno izprati z vodo, odstraniti bodice in prizadeti ud potopiti v tako vročo vodo, kot jo posameznik lahko prenese. Poškodovani del namakajte v vodo vsaj 30 do 90 minut. Pomembno je, da prvo pomoč nudimo takoj, saj lahko drugače vbod postane zelo boleč. Tudi zdravniška pomoč ima pomembno vlogo, saj zdravnik presodi, ali so potrebni antibiotiki, injekcija proti tetanusu, temeljito očiščenje ali celo šivanje rane.
Med najokusnejše strupene ribe sodijo škarpine ali bodike. Tudi te ribe imajo strupene trne na hrbtni plavuti in škržnem poklopcu. Ker se škarpine zelo neopazno skrijejo v morsko dno, morajo biti previdni tako potapljači kot ribiči. Previdnost pa ni odveč niti pri čiščenju rib, saj se tudi pri tem opravilu lahko zbodemo.
Previdnost ni nikoli odveč, zato je poznavanje biologije, ekologije in morebitne nevarnosti ter ravnanja v primeru nezgode najboljša preventiva.
