Bledica, nemir, hladen pot, glavobol, utrujenost, slabost v valovih, bruhanje? Zveni znano? Se tako prične vsako vaše potovanje? Vse našteto se lahko zgodi vsakomur od nas z normalno delujočim ravnotežnim organom v notranjem ušesu. Omenjeni simptomi kažejo na bolezen, ki to v resnici ni, čeprav v svojem imenu nosi prav to besedo. Nekateri ji dodajo še pridevnik morska, drugi stvar zastavijo širše in jo poimenujejo kar potovalna slabost. Je mnogo pogostejša, kot se morda zdi na prvi pogled. Zelo zgovoren je podatek, da kar 94 % astronavtov med letenjem jemlje zdravila, od tega je kar polovica takšnih, ki naj bi delovala proti slabosti.
Morska bolezen oziroma potovalna slabost se razvije zaradi nasprotujočih si podatkov, ki jih čutila pošiljajo možganom. Možgani dobivajo na eni strani podatke, ki jim jih prek vidnih dražljajev posredujejo oči, na drugi strani pa obenem o položaju telesa nenehno zbirajo podatke. Slednje dobivajo od ravnotežnega organa in posebnih čutil, ki zaznavajo položaj naših mišic. Na osnovi vseh podatkov, ki se na ta način znajdejo v možganih, ohranjamo ustrezno držo telesa in ga premikamo z usklajenimi gibi.
Potovalna slabost nastane, ker so omenjena čutila prilagojena na zbiranje podatkov iz okolja, ki je bolj ali manj nepremično. Ko se to ob plovbi z ladjo ali ob vožnji z avtomobilom nenadoma prične premikati, se podatki, ki prispejo v možgane preko vidnega živca, ne ujemajo s podatki, ki jih posreduje ravnotežni organ v notranjem ušesu. Kadar sami vozimo avto, se naši možgani pred ovinkom »pripravijo« nanj, ker v zavijanju dejavno sodelujemo. Kadar namesto nas vozi kdo drug (mi pa ob tem beremo še turistični vodnik), »priprava« na ovinek izostane, ker čutila možganom prinašajo podatke o tem, da mirno sedimo in da se naše okolje ne premika. Ker si vidne informacije in tiste o ravnotežju nasprotujejo, jih možgani ne znajo pravilno uskladiti, zaradi česar prihaja do slabosti.
Kje se lahko pojavi potovalna slabost?
Plovbi z ladjo, letu z letalom in vožnji po ovinkasti cesti lahko dodamo še celo vrsto življenjskih okoliščin, ki izzovejo podobne učinke kot omenjeni načini prevoza. Podobne izkušnje namreč opisujejo tudi občutljivejši posamezniki, ki se gugajo na gugalnici, obiščejo katerega od adrenalinskih ali zabaviščnih parkov, gledajo film v tridimenzionalni tehniki ali smučajo pri izredno slabi vidljivosti.
Potovalna slabost ni bolezen
Ker, kot že rečeno, ne gre za bolezen, lahko potovalno slabost občuti vsak z normalno delujočim ravnotežnim organom. Najpogosteje se pojavlja pri otrocih, s starostjo pogostost njenega pojavljanja upada. Zelo redko se pojavlja pri dojenčkih in majhnih otrocih do drugega leta starosti. V grobem lahko ljudi glede na intenzivnost doživljanja morske bolezni razdelimo v tri skupine. V prvi tretjini so tisti, ki so zelo občutljivi, v drugi tretjini tisti, ki so občutljivi v težjih pogojih, zadnjo tretjino pa predstavljajo tisti, ki slabost občutijo zgolj v ekstremnih pogojih. Večina ljudi sodi v drugo skupino. Ti doživljajo blažjo obliko morske bolezni, ki ne traja dolgo. Takoj ko se gibanje, ki jo je povzročilo, ustavi, njeni simptomi izzvenijo. Razveseljujoč podatek je, da je na morsko bolezen mogoče postati odporen. Odpornost se razvije po dveh do treh dneh stalne izpostavljenosti pogojem, ki povzročajo slabost, ali ob večkratni krajši izpostavljenosti. Po tem času namreč možganom nekako uspe uskladiti nasprotujoče si podatke iz različnih čutil.
Potovalna slabost nastane, ker so omenjena čutila prilagojena na zbiranje podatkov iz okolja, ki je bolj ali manj nepremično. Ko se to ob plovbi z ladjo ali ob vožnji z avtomobilom nenadoma prične premikati, se podatki, ki prispejo v možgane preko vidnega živca, ne ujemajo s podatki, ki jih posreduje ravnotežni organ v notranjem ušesu.
Pri razvoju morske bolezni igrajo pomembno vlogo tudi psihološki dejavniki. Posebno očiten je njihov vpliv, če se morska bolezen pojavi, še preden gremo na ladjo, v letalo ali avto. Pogosto se tudi dogaja, da ko postane slabo prvem potniku, mu kmalu sledi še drugi.
Kako si lahko pomagamo pred potovanjem?
Zelopomembno je, da odidemo na potovanje spočiti. Utrujenost namreč znatno poveča verjetnost za razvoj morske bolezni.
Dan pred potovanjem uživamo čim več tekočine (najbolje vodo ali blag, nesladkan zeliščni čaj). Ne pijemo alkohola, sladkih sadnih sokov in gaziranih pijač.
Zjutraj pred potovanjem zaužijemo lahek in topel obrok. S tem preprečimo draženje želodčne sluznice in krčenje sten želodca zaradi lakote.
Tik pred potovanjem je priporočljivo uživati suho hrano, da je želodec ob odsotnosti nepotrebnega pretakanja tekoče hrane čim bolj umirjen.
Pred vkrcanjem odidemo na krajši sprehod.
Pred vožnjo z avtom poskrbimo za to, da bo ta dobro prezračen, saj slab zrak in vročina potovalno slabost še poslabšata.
Ukrepi med potovanjem
Če je potovanje krajše, med njim ne uživamo hrane in pijač. Sicer pijemo navadno vodo in ne pretiravamo s hrano.
Namestimo se v osrednjem delu plovila ali vozila, na sredinski liniji, obvezno obrnjeni v smeri vožnje. Najslabši je položaj v zadnjem delu plovila ali vozila.
Izogibajmo se branju ter delu z računalnikom ali za mizo na splošno. Pri plovbi z ladjo se seveda odsvetuje delo in vsesplošno zadrževanje v podpalubju.
Pazimo, da med vožnjo nismo izpostavljeni vdihovanju izpušnih plinov.
Opazujemo nepremično točko na obzorju ali na kopnem. Če ta ni vidna, zapremo oči, ležemo na hrbet in čim manj premikamo telo, posebej glavo.
Med plovbo izvajamo katero od tehnik sproščanja (vizualizacija, avtogeni trening… ) ali poskušamo kako drugače zaposliti um s stvarmi, ki niso povezane z vožnjo ali plovbo.
Ko se slabost pojavi, je najboljši, a žal ne zmeraj izvedljiv ukrep, da prekinemo vožnjo in se nadihamo svežega zraka.
Kadar vožnje ni mogoče ustaviti, je svež zrak še zmeraj priporočljiv ukrep, ki pa naj bo po možnosti združen s tem, da usmerimo pogled k obzorju.
Če slabost še zmeraj ne mine, ležemo in zapremo oči.
Ob bruhanju pazimo, da ne dehidriramo. Pijemo dovolj tekočine. Priporočljiva je vodna mešanica rehidracijske soli.
Nasveti za potovalno slabost pri otrocih
Pred vožnjo naj otrok zaužije lahek obrok.
Otrok naj sedi čim bolj spredaj v vozilu, pri čemer naj ima pogled namesto k stranskim oknom uprt naprej, v smeri vožnje. Nikakor naj ne bo s pogledom uprt v nasprotni smeri vožnje.
Otrok naj med vožnjo nikakor ne igra video igric, prav tako se odsvetuje branje.
Med vožnjo poskušajmo otroka čim bolj zamotiti. Poskušajmo ga aktivno vključiti v pogovor ali se z njim igrajmo besedne igrice, ki bodo zahtevale natančno opazovanje okolja, ki beži mimo vozila. Otroku lahko predvajamo tudi pravljico na zgoščenki, ob kateri se bo zamotil.
Z uporabo napihljivih blazin za fiksiranje vratu omejite premikanje otrokove glave.
Pri vožnji z avtomobilom so priporočljivi čim pogostejši postanki.
Poskušajte ostati čim bolj mirni. Otrokom je pogosto slabo prav zato, ker zaznajo strah staršev pred slabostjo.
Zdravila
V možganskih središčih za ravnotežje poteka prenašanje informacij med posameznimi živčnimi celicami s pomočjo posebnih prenašalnih molekul, med katerimi sta najpomembnejši acetilholin in noradrenalin. Za aktivacijo centra za bruhanje je odgovoren posebej acetilholin. Zdravila proti morski bolezni v največji meri delujejo prav na prenašanje živčnih impulzov z acetilholinom, in sicer tako, da ta prenos zmanjšajo (imajo tako imenovani antiholinergični učinek).
