Nasilje nad ženskami je izraz zgodovinsko neenakih razmerij moči med moškimi in ženskami, ki se izkazuje kot zloraba moči in nadzora močnejšega, običajno moškega, z namenom obvladovanja in zatiranja šibkejšega. Po ugotovitvah svetovne zdravstvene organizacije (WHO) imajo posledice, ki jih pušča nasilje na zdravju žensk in otrok, epidemične razsežnosti, ki se odražajo kot izpostavljanje žensk zdravstvenim tveganjem, omejevanje njihove udeležbe v družbi in povzročanje velikega človeškega trpljenja.
Živimo v času, ko je poleg revščine, brezposelnosti in negotovosti obstoja spolna determiniranost še vedno zelo močan dejavnik tveganja za doživljanje nasilja. Neenakomerno porazdeljeno moč med spoloma ženske občutijo pri neenakem plačilu moških in žensk za enako delo in pri izrinjenosti iz odločanja o pomembnih družbenopolitičnih vprašanjih. Veliko težje dostopajo do višjih delovnih mest, čeprav raziskave kažejo, da ima več žensk kakor moških visoko izobrazbo. S tem družba ženske sili v podrejen položaj v primerjavi z moškimi.
Nasilje izvira iz kulturnih vzorcev, tradicionalnih navad in običajev, zato je v današnji družbi mogoče opaziti veliko stereotipov v zvezi z nasiljem, ki jih ljudje ponotranjijo in se širijo iz generacije v generacijo. Na žalost še vedno živimo v patriarhalni družbi, ki ženskam vsiljuje stališča, da je njihovo mesto doma, ob otrocih in skrbi za moža.
Včasih nasilje nad ženskami težko prepoznamo
Fizično ali spolno nasilje ljudje znamo prepoznati in ga ubesediti. Težave se pojavijo pri psihičnem in ekonomskem nasilju, ki sta lahko zelo subtilna in težje prepoznavna, saj so ženske zaradi neenake obravnave prisiljene popuščati pri pomembnih življenjskih vprašanjih, ki se tičejo njih ali skupnih otrok, neplačevanja preživnine, zahteve moškega po izročitvi ženinega zaslužka in odrejanja sredstev po njegovi presoji. Najpogostejše oblike omejevanja so prepoved druženja s prijateljicami, prihod iz službe ob točno določeni uri, sledi preprečevanje stikov s sorodniki, nadzorovanje in pregledovanje elektronske pošte, sms sporočil, preprečevanje klicanja prijateljice po telefonu in preprečevanje stikov s sosedi. Včasih pa partnerji zahtevajo celo, da ženska zapusti službo oziroma plačano delo in jim prepovedo zapuščati stanovanje.
Prva slovenska nacionalna raziskava
o nasilju v zasebni sferi in partnerskih odnosih iz leta 2010 je pokazala, da je vsaka druga ženska od dopolnjenega 15. leta starosti doživela eno od oblik nasilja. Ženske v Sloveniji najpogosteje doživljajo psihično nasilje (49,3 %), potem fizično (23 %), premoženjsko (14,1 %), omejevanje gibanja (13,9 %) in spolno nasilje (6,5 %). 20 % žensk nasilje doživlja tudi v času nosečnosti. 4,5 % žensk pravi, da je bil povzročitelj nasilen do otrok, najpogosteje psihično, potem fizično in spolno.
V Sloveniji so ženske najpogosteje žrtve nasilja s strani svojih partnerjev ali bivših partnerjev in najbližjih. Vse dosedanje raziskave so pokazale, da obstaja mnogo večja verjetnost, da bo žensko poškodoval, posilil ali ubil njen trenutni partner kot katerakoli druga oseba.
Štiri faze nasilja
Proces nasilja je sestavljen iz štirih faz, ki so med sabo krožno povezane. Začne se z obdobjem naraščanja napetosti, temu sledi izbruh nasilja, nato je obdobje opravičevanja, ki mu sledi obdobje miru oziroma medenih tednov. Temu pa potem ponovno sledi obdobje naraščanja napetosti.
Za umik v krizni center pokličite 031 233 211 ali nam pišite na kc@svetovalnica.org.
V nasilnem odnosu nasilje običajno ni stalno prisotno, temveč so vmes tudi »lepa« obdobja, ki so tudi eden izmed glavnih vzrokov za ohranjanje takšnega odnosa. Vendar pa v nasilnem odnosu postajajo temna obdobja vse daljša in intenzivnejša, medeni tedni pa vse krajši, kar najpogosteje sproži odhod ženske.
Nasilje ni nikoli osamljen dogodek, temveč vzorec ponavljajočih se zlorab. Ženska se dokončno odloči zapustiti nasilni odnos takrat, ko so izbruhi nasilja tako pogosti, da med posameznimi fazami ni več prostora za načrtovanje na drugih področjih življenja.
Najpogosteje se nad žensko znese bivši partner
Prav zato ženske pozivamo, da naj ne pristajajo na srečanje z bivšim partnerjem, ki bi rad samo še zadnjič nekaj »razčistil« z vami, saj se je v praksi v zadnjih letih vse prevečkrat to dejanje izkazalo za usodno. Umor žensk je dokončno dejanje v dolgotrajnem procesu nasilja. Izjemno nevarno pa je tudi zalezovanje, ki ga ne gre razumeti kot dejanje ljubezni. Zato apeliramo, da ženska, ki jo partner ali bivši partner zalezuje, poišče pomoč pri nevladnih organizacijah.
Ljudje se običajno lažje poistovetimo s povzročiteljem nasilja, ker ima ta običajno moč, vpliv in denar, kot z žrtvijo, ki je nemočna, prizadeta in v veliki stiski.
Ženske – žrtve niso krive, da se jim nasilje dogaja. So pa odgovorne za svoje življenje in življenje svojih otrok. Kadar vidimo, da je nekdo trpinčen, mu moramo povedati, da to ni njegova krivda, zato ima vso pravico, da poišče in dobi pomoč. Vsakdo ima pravico do življenja brez nasilja.
Spregovorite o nasilju z nekom, ki razume
Ko se ženska, ki je žrtev zasmehovanja, kritiziranja, žaljenja, poniževanja, ali celo udarcev, prisiljevanja v spolne odnose, jemanja denarja, omejevanja gibanja in svobode prepozna v opisih, predlagamo, da o tem vodi osebni dnevnik. Ta bo v veliko pomoč za nadaljnje delo, ko se bo odločila poiskati pomoč, bodisi na policiji, pri zdravniku, ali v nevladnih organizacijah, kot je Ženska svetovalnica.
Še nekaj napotkov:
- Podporo poiščite pri družinskih članih, prijateljih, znancih, pri nadrejenih in sodelavcih.
- Pokličite policijo na številko 113 ali 080 12 00. Policisti so se dolžni odzvati in ustrezno ukrepati, kadar je ogrožena vaša varnost.
- Obrnite se po pomoč na Center za socialno delo v vašem kraju ali na koordinatorico za nasilje.
- Pojdite k zdravniku vsakič, ko doživite telesno ali spolno nasilje, ter povejte, kaj se vam dogaja. Če ne želite povedati, kdo vam je poškodbe povzročil, povejte, da je povzročitelj nasilja »znana oseba«.
- Umaknite se na varno. Poskrbite zase in za svoje otroke. Ko boste izven dosega vsakodnevnih partnerjevih zlorab, boste laže delali korake na poti iz nasilja.
