Nenadna driska je lahko nevarno stanje, ki zaradi izsušitve otroka celo življenjsko ogroža. Strokovni izraz diareja (ali driska) izhaja iz grške besede »dia« (kar pomeni »skozi«) in »rhein« (kar pomeni »teči«). Torej nenadna driska pri otroku pomeni stanje nenadnega odvajanja tekočega blata v večji količini (več kot 10 ml/kg na dan), ki se lahko pojavi zelo pogosto (od 4-krat do 20-krat na dan).
Povečan delež vode v blatu je posledica motenega prenosa vode in elektrolitov oziroma motenega procesa vsrkavanja in izločanja elektrolitov v tankem in debelem črevesu. Že od Hipokratovih časov pa vse do danes sta nenadno bruhanje in driska glavni vzrok obolevnosti in smrtnosti dojenčkov ter otrok po vsem svetu. Danes je število bolnikov in teža bolezni v razvitih deželah v stalnem upadanju, medtem ko nenadna driska kot svetovni problem še vedno obstaja. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je nenadna driska še vedno najpomembnejši vzrok smrtnosti otrok v deželah v razvoju in eden najpomembnejših vzrokov obolevnosti in hospitalizacije otrok v razvitih deželah.
Kaj povzroča drisko?
Vzroki nenadne driske so različni, najpogosteje pa gre za nenadno okužbo (v 70–90 %).
Če otrok zboli za drisko, priporočamo, da ga čim hitreje peljete k zdravniku, saj lahko pri dojenčku izsušitev nastopi že v nekaj urah, posebno če je driska huda. Pred obiskom razmislite, kaj bi lahko bil razlog za drisko – pokvarjena hrana, prenos okužbe v, recimo vrtcu, nova zdravila ipd.
Najpogostejša je okužba z rotavirusi pri dojenčkih v obdobju od 6. do 24. meseca starosti. Driska se lahko pojavi tudi ob zunajčrevesni okužbi, kot je npr. vnetje ušes, pljučnica ali vnetje sečil, vendar je takrat driska običajno blaga in sama poneha.
Vzroki driske, ki ni posledica okužbe, pa so spet zelo različni. Lahko ima otrok alergijo (preobčutljivost) na hrano (najpogosteje kravje mleko, jajca in oreške) ali pa gre za moteno vsrkavanje hrane (malabsorbcijski sindrom), ki ga najpogosteje povzročajo bolezni, kot so neprenašanje močnate hrane (celiakija), neprenašanje mlečnega sladkorja (intoleranca na laktozo) in druge bolezni. Običajno je driska zaradi nekužnih vzrokov kronična, torej traja več kot dva tedna. Driska je lahko tudi stranski učinek nekaterih zdravil, kot so npr. antibiotiki.
Kdaj moramo otroka z drisko peljati k zdravniku?
Če otrok zboli za drisko, priporočamo, da ga čim hitreje peljete k zdravniku, saj lahko pri dojenčku izsušitev nastopi že v nekaj urah, posebno če je driska huda.
Kateri so znaki dehidracije pri otroku z drisko?
Če otrok zboli za drisko, ga mora pregledati zdravnik. Najnevarnejša je izsušitev, ki lahko otroka celo življenjsko ogroža. Če dojenček bruha, ima drisko in noče jesti, se lahko že v nekaj urah izsuši. Znaki izsušitve so žeja, slabost, zmanjšano izločanje seča, bledosiva barva kože, suha ustna sluznica, zaspanost, hitrejše bitje srca, zmanjšana napetost kože, če je otrok večji, lahko ima vrtoglavico ob vstajanju. Pomembno je vedeti, da je otrok hitreje prizadet, če je bil že prej bolj suh ali celo pod normalno telesno težo v primerjavi z vrstniki.
Drisko najpogosteje povzročijo okužbe:
• z virusi (npr. Rota, Adeno, mali okrogli virusi, Norwalk, Calici, Corona, Astro, Parvo in številni drugi virusi),
• z bakterijami (npr. Campylobacter jejuni, Salmonella, Escherichia coli, Shigella, Yersinia enterocolitica, Clostridium difficile, Vibrio cholerae in druge),
• s praživalmi (npr. Giardia lamblia, Entamoeba histolytica in druge),
• s paraziti (npr. Taenia, Trichinella spiralis in druge) in
• z glivicami (npr. Candida albicans, Cryptococcus neoformans in druge).
Kako pomagati otroku z drisko?
Sodobno zdravljenje driske temelji na dveh načelih in ima dva osnovna cilja:
- takojšnje nadomeščanje tekočin in elektrolitov ter ustrezno vzdrževanje primerne hidracije in elektrolitnega ravnovesja pri otroku;
- primerna prehrana, kar pomeni preprečevanje podaljšanega obdobja driske in stradanja.
Ali še velja, da prve ure zdravljenja otrok pije blagi ruski ali borovničev čaj in nič ne je?
Nikakor. Taka navodila smatramo za strokovno napako. Danes svetujemo takojšnje nadomeščanje tekočine in elektrolitov z ustrezno otroško raztopino, ki vsebuje glukozo (grozdni sladkor) in raztopino elektrolitov (natrija, kalija, klora, bikarbonata ter citrata). Po priporočilih Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko (espghan) naj otroška raztopina vsebuje 60 mmol/L natrija. Zdravnik svetuje ustrezno količino tekočine za takojšnje nadomeščanje in kasnejše vzdrževanje hidracije.
Kako je s prehrano pri driski? Kaj otrok lahko je, česa raje ne, ali je priporočljiva dieta?
Znaki izsušitve:
• žeja,
• slabost,
• zmanjšano izločanje seča,
• bledosiva barva kože,
• suha ustna sluznica,
• zaspanost,
• hitrejše bitje srca,
• zmanjšana napetost kože,
• večji otrok ima lahko vrtoglavico ob vstajanju.
Priporočila o prehrani med nenadno drisko poudarjajo pomen nadaljevanja dojenja in zgodnje uvajanje normalne prehrane pri otroku. Mati naj med nenadno drisko pri otroku nadaljuje z dojenjem in dojenčku prepusti, da pije tako pogosto in tako dolgo, kakor sam želi. Materino mleko namreč vsebuje veliko imunskih in neimunskih sestavin ter dejavnike rasti, ki ugodno vplivajo na hitro okrevanje in ozdravitev črevesa ter s tem povezano prehranjenost otroka. Pri malčku in večjem otroku pa priporočamo hitro uvajanje prehrane brez dietnih omejitev.
Kako ravnati, če otrok ničesar, niti tekočine, ne zadrži v sebi?
V takem primeru svetujemo, da naj otrok dobi tekočino prav po malem, po žličkah, če pa izbruha vse, se zdravnik glede na stopnjo izsušitve seveda odloči za sprejem v bolnišnico, kjer otrok dobi tekočino v žilo.
Ali je treba drisko zdraviti z zdravili, npr. antibiotiki?
Vsekakor ne. Driska je bolezen, ki se je ne zdravi z zdravili. Potrebno je le takojšnje nadomeščanje tekočine in elektrolitov ter zgodnje uvajanje normalne prehrane.
Antibiotiki vsekakor nimajo mesta pri zdravljenju driske, ker driska v večini primerov mine sama od sebe. Obstajajo seveda izjeme, to so nenadne driske, ki so posledica okužbe z bakterijo Shigella, Vibrio cholerae in podobno, pa tudi pri okužbah s praživalmi, kot je Giardia lamblia. V teh primerih zdravljenje predpiše zdravnik, na osnovi izvidov izolirane klice iz blata.
Ali pomaga uporaba probiotičnih kapljic?
Drisko najpogosteje povzročijo okužbe z virusi (najbolj pogosta sta Rota in Adeno virus), bakterijami (najbolj znana je verjetno Salmonella), praživalmi, paraziti in glivicami (npr. Candida albicans).
Probiotične kapljice vsebujejo žive mikroorganizme. Že več kot 80 let se probiotiki uporabljajo za zdravljenje drisk. Predvsem gre za mlečnokislinske bakterije, kot so laktobacili in bifidobakterije. Danes probiotiki doživljajo »renesanso« zlasti na podlagi številnih raziskav, ki so dokazale njihov vpliv na uravnavanje kislosti v črevesu, na imunski sistem črevesne sluznice, na obnavljanje črevesne flore in preprečevanje razvoja patogenih (slabih) bakterij v črevesu. Raziskave so dokazale učinkovitost probiotikov pri preprečevanju in zdravljenju nenadne driske otrok in odraslih. Največji učinek imajo probiotiki pri virusnih driskah (rotavirusi), kjer dokazano vplivajo na skrajšanje trajanja driske, preprečevanje podaljšane driske in skrajšano trajanje izločanja virusa.
Kako ravnati, da se bodo dojenčki ali mali otroci izognili driski, ki jo povzročajo razne viroze?
Drisko, ki jo povzroča okužba, imenujemo »bolezen umazanih rok«. Temu primerna je tudi zaščita, ki upošteva poostren higienski režim (npr. dosledno umivanje rok staršev in vsega osebja, ki je z otrokom v stiku, ter seveda tudi umivanje rokic dojenčkov in otrok; možno je tudi razkuževanje rok in predmetov, ki pridejo v stik z otrokom, predvsem, če je v otrokovi bližini bolnik z drisko). Vsekakor je treba paziti na ustrezno pripravo in shranjevanje hrane, ustreznost pitne vode, izogibanje stika z bolnikom ali bolno živaljo …
Kako je s cepljenjem?
Danes že obstaja cepljenje proti rotavirusu, koleri (Vibrio cholerae),tifusu (Salmonella typhi) in griži (Shigella).
Zdravnik vas bo vprašal:
• kdaj je nastopila driska?
• kakšno je blato (tekoče, vodeno, sluzasto, krvavo, mastno, gnojno)?
• kakšne barve je blato?
• je penasto ali brizgajoče?
• kolikokrat otrok odvaja?
• za približno volumsko oceno iztrebljanj,
• ali ima otrok povišano temperaturo?
• ali otrok bruha?
• ali je žejen?
• ali manj izloča vodo?
• ali ima vrtoglavico, ko vstaja?
• ali je bolj zaspan?
• ali ima krče v trebuhu?
• ali ima glavobol?
• ali ima mišične krče?
Pomembno je tudi vedeti, ali je bil otrok pred pojavom driske na potovanju, ali je bival na ogroženem območju, ali ima drisko še kdo v družini ali v vrtcu oz. šoli, ali je otrok jedel morebitno manj varno hrano (surovo meso, jajca, školjke, gobe, nepasterizirano mleko, pogrevano ali neprimerno shranjeno hrano). Povedati je treba tudi, če je bil otrok v stiku z bolno osebo ali živaljo in če je morebiti prejemal zdravila, npr. antibiotike.
