Mladostniško obdobje je obdobje med 10. in 19. letom starosti kot prehodno obdobje med otroštvom in odraslostjo in je obdobje priložnosti in tveganj, še posebej tveganja, ki je povezano s spolno dejavnostjo ter njenimi neželenimi posledicami: neželeno nosečnostjo, spolno prenosljivimi okužbami (SPO), neugodnim vplivom starševstva v mladostniškem obdobju na osebno dozorevanje, izobrazbo in socialno-ekonomsko neodvisnost.
Pri mladostnicah, predvsem pri mlajših od 17 let, sta nosečnost in porod zaradi biološke in socialne nezrelosti mladostnice povezana z večjo obolevnostjo in umrljivostjo matere in novorojenčka. Nosečnost in materinstvo mlado mater pogosto prikrajšata za ustrezno izobrazbo in primerno zaposlitev ter vplivata na osebni in socialni razvoj obeh partnerjev. Raziskave Evropske unije tudi kažejo, da mladostniške matere dvakrat pogosteje živijo v revščini kot tiste, ki so rodile pozneje. Otroci mladostniških mater imajo pogosteje motnje v psihosocialnem in kognitivnem razvoju.
Reproduktivno zdravje mladostnic v Sloveniji
Število nosečih mladostnic v Sloveniji se v zadnjih dveh desetletjih vztrajno zmanjšuje. Leta 1981 je rodilo 37 od 1000 mladostnic, starih 15 do 19 let, dovoljeno splavilo pa 24 od 1000; leta 2009 pa je zanosilo 12 od 1000 mladostnic, od tega jih je rodilo 5 od 1000 in dovoljeno splavilo 7 od 1000. Po zadnjih podatkih je Slovenija najuspešnejša država pri preprečevanju mladostniške nosečnosti v Evropi.
Psihološki razvoj odnosa do spolnosti
Otroci že od najzgodnejšega obdobja razvijajo odnos do spolnosti. V starosti od dveh do treh let se opredelijo do lastnega spola, med četrtim in šestim letom se izraža zanimanje za rojevanje in smrt. Nato nastopi faza latence, kjer se družijo s prijatelji in prijateljicami, preverjajo svoje sposobnosti, se učijo tekmovanja in sodelovanja. V naslednjem obdobju, puberteti, se vse bolj izražajo spolne aktivnosti – avtoerotične, pa istospolne igre, izkazovanje mehkih čustev. Sledi razvoj usmerjenosti v nasprotni spol, zaljubljenost in raziskovanje sveta spolnosti (spolne predigre, spolni odnos). Ko oseba doseže spolno zrelost, je sposobna razviti pristen čustveni odnos do soljudi, zaupa v nasprotni spol, je gotova v svojo spolno vlogo in je odgovorna v spolnih odnosih.
Spolno vedenje slovenskih srednješolcev
Podatki naših reprezentativnih raziskav o spolnem vedenju slovenskih srednješolcev v letih 1996 in 2004 kažejo, da postajajo mladi v Sloveniji spolno dejavni vse bolj zgodaj. Leta 1996 je imelo spolne odnose 38 odstotkov 17-letnih srednješolk in srednješolcev, leta 2004 pa že 53 odstotkov (med spoloma ni razlik). Srednja starost ob prvem spolnem odnosu med slovenskimi srednješolci se je od leta 1996, ko je bila 18,5 let, leta 2004 znižala na 17 let. To pomeni, da je imela leta 2004 v starosti 17 let spolni odnos že polovica srednješolcev. V letu 2012 je bila ponovno narejena raziskava o spolnem vedenju slovenskih srednješolcev, vendar rezultati še niso na voljo.
Zaščita pred neželeno nosečnostjo in spolno prenosljivimi okužbami
Zaradi razširjenosti spolno prenosljivih okužb (spo) med mladimi že dolgo velja kot najboljša izbira tako imenovana »dvojna zaščita « − zaščita pred SPO in neželeno nosečnostjo hkrati. Dvojno zaščito dosežemo:
- z redno in dosledno uporabo kondoma ali
- s hkratno uporabo kondoma in zanesljive kontracepcije (npr. hormonske kontracepcije) – to je tako imenovana »dvojna metoda«, zaradi uporabe dveh metod hkrati.
Mladi do 25. leta starosti so skupina, najbolj izpostavljena tveganju za spo, zato ker so veze običajno krajše in je zaporedno menjavanje partnerjev večje kot pri starejših. Prej kot mladi začnejo s spolnimi odnosi, večja je verjetnost menjavanja spolnih partnerjev in s tem večja verjetnost okužbe s spo. Zato se vse bolj uveljavlja pristop A-B-C, ki poudarja celosten pristop, za zaščito pred SPO in neželeno nosečnostjo hkrati.
Pristop A-B-C:
A-bstinenca(angl. abstinence):
vzdržnost od tveganih spolnih odnosov: odlaganje prvega spolnega odnosa na kasnejši čas – na obdobje večje zrelosti; sekundarna vzdržnost – vzdržnost po začeti spolni aktivnosti; vzdržnost od spolnih odnosov brez ustrezne zaščite; vzdržnost od priložnostnih spolnih odnosov, vzdržnost od spolnih odnosov, dokler se partnerja ne spoznata dobro in dokler odnos ni zaupljiv in zanesljiv; vzdržnost od spolnih odnosov, dokler partnerja nista sposobna poskrbeti za učinkovito zaščito ob spolnih odnosih.
B-odi zvest/a (angl. be faithful):
zveza z enim stalnim, zvestim, neokuženim partnerjem in uporaba zanesljive kontracepcije; zmanjšanje števila spolnih partnerjev.
C-ondom – kondom (angl. condom):
redna uporaba kondoma z ali brez druge zanesljive kontracepcije (npr. hormonska kontracepcija). Pristop abc torej istočasno poudarja vzdržnost od tveganih spolnih odnosov in monogamno zvezo (zvestoba) ter uporabo kondoma z drugo kontracepcijo ali brez nje.
Kontracepcija za mladostnike
Kombinirana hormonska kontracepcija z estrogeni in progestogeni spada med najbolj zanesljive metode kontracepcije v obliki kontracepcijskih tablet, kontracepcijskega kožnega obliža ali kontracepcijskega vaginalnega obročka. Pri mladostnicah, ki še niso imele spolnih odnosov in imajo redne menstruacije, ginekološki pregled pred predpisovanjem tablet ni potreben. Prvi preventivni ginekološki pregled z odvzemom brisa celic materničnega vratu za odkrivanje predrakavih sprememb (bris PAP) je potreben po 20. letu starosti. 
Progestogenska kontracepcija v obliki tablet ali trimesečnih injekcij vsebuje le progestogene brez estrogenov. Uporabna je, kadar kombinirana hormonska kontracepcija ni primerna: npr. za kadilke, starejše od 35 let, pri migreni z žariščnimi znaki, povišanem krvnem tlaku ali hudi debelosti, hudih boleznih jeter idr., in je primerna tudi za mladostnice z določenimi bolezenskimi stanji.
Nujna hormonska kontracepcija (postkoitalna kontracepcija, urgentna kontracepcija, »jutranja tabletka«) se uporablja kot izhod v sili po nezaščitenem spolnem odnosu in ni primerna kot redna kontracepcija. Ob uporabi nujne kontracepcije v 98– 99 odstotkih ne bo prišlo do zanositve. Pri nas sta na voljo dve vrsti urgentne kontracepcije. Urgentna KC z levonorgestrelom je učinkovita do 72 ur po nezaščitenem spolnem odnosu, na voljo brez recepta v lekarnah. Urgentna kontracepcija z ulipristalacetatom pa je učinkovita tudi do 120 ur (5 dni) po nezaščitenem spolnem odnosu. V Sloveniji je na voljo na bel samoplačniški recept, ki ga predpiše zdravnik (npr. ginekolog, pediater, družinski zdravnik oz. splošni zdravnik).
Kondom je narejen iz gumijaste snovi (lateksa), za osebe, alergične na lateks, so v lekarnah na voljo tudi kondomi iz plastike (poliuretana). Kondom je 88 odstotno učinkovit, ob redni in dosledni rabi pa 97 odstotno učinkovit. Kondom je primeren za vsakogar, še posebej pa za mladostnike za »dvojno zaščito«.
Diafragma je manj zanesljiva metoda, njeno velikost določi ginekolog. Primerna je le za visoko motivirane mladostnice. V Sloveniji v lekarnah ni na voljo, lahko pa se jo kupi preko spletnih prodajaln. Spermicidi so na voljo v obliki kreme, nožničnih svečk ali topnega filma, ki ga damo v nožnico. Sodijo med manj učinkovita kontracepcijska sredstva, pri nas niso na voljo, lahko pa se jih kupi preko spletnih prodajaln.
Maternični vložek je kontracepcijski pripomoček, ki se ga vstavi v maternično votlino. Je iz plastične snovi, prekrite z bakrom ali s hormonskim pripravkom. Zelo zanesljivo preprečuje zanositev in je primeren predvsem za ženske, ki so že rodile, za tiste, ki ne morejo uporabljati druge kontracepcije ter še dlje časa ne želijo ponovno zanositi, odsvetujemo pa ga ženskam, ki imajo več spolnih partnerjev, ker pomeni večje tveganje za SPO in vnetja rodil. Za mladostnice je primeren le izjemoma, če izključimo prisotnost SPO in ob zanesljivi monogamni zvezi.
Naravne metode kontracepcije temeljijo na poznavanju plodnosti in spolni vzdržnosti v času plodnih dni. Sodijo med manj zanesljive metode (80 odstotna učinkovitost) in so manj primerne za mlajše ženske. Bolj primerne so za načrtovanje želene zanositve.
Prekinjeni odnos je manj zanesljiva kontracepcijska metoda (80 odstotna učinkovitost). Je enostavna metoda brez stranskih učinkov, ki je na voljo v vsaki situaciji. Primerna je za pare, ki ne morejo ali ne želijo uporabljati drugih metod kontracepcije in so pripravljeni prevzeti tveganje nenačrtovane nosečnosti.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 65, september 2012.
