Mladi so praviloma zdravi in njihove zdravstvene težave ter bolezni so v veliki meri povezane z značilnostmi rasti in razvoja ter življenjskim slogom, ki vpliva na njihovo telesno, duševno, duhovno in družbeno zdravje. Med mladimi je umrljivost nizka in resne kronične bolezni so redke, a vsaka smrt v tem obdobju predstavlja veliko izgubo in večina prezgodnjih smrti je preprečljivih (nezgode, samomori, nasilne smrti, smrti, povezane z nosečnostjo, itd.).
Poškodbe v prometu in prostem času
V Sloveniji na leto umre povprečno 268 mladih (15–29 let), največ zaradi poškodb in zastrupitev (75 %). Najpogostejši zunanji vzrok poškodb so prometne nezgode (51 %) in samomori (28 %). Problem poškodb pri mladih je pogojen z dejavniki, kot so tvegano vedenje, izpostavljenost, neizkušenost, in dejavniki, ki izvirajo iz življenjskega sloga, npr. utrujenost, stres in naporen vsakdanjik. Slovenija se uvršča v prvo četrtino držav EU 27 po stopnji umrljivosti mladih v prometu. Vsako leto v prometu umrejo povprečno 103 mladi, ki so poškodovani kot osebe v avtomobilu (59 %) in motoristi (26 %), poškodbe v prometu pa so tudi glavni razlog za zdravljenje v bolnišnici (letno 1.826 mladih).
Mladi so ogroženi predvsem zaradi neizkušenosti, iskanja vznemirljivosti, precenjevanja svojih sposobnosti, nižje tolerance na alkohol, prehitre vožnje, neuporabe varnostnih pasov, negativnega vpliva sopotnikov vrstnikov ter vožnje ponoči in za konec tedna. Poleg prometnih nezgod so med mladimi pogoste tudi poškodbe v prostem času, ko se mladi smrtno poškodujejo predvsem zaradi padcev in akutnih zastrupitev. Več kot polovica smrti zaradi padcev je posledica padca v gorah, pri čemer je umrljivost moških 2,4-krat višja kot umrljivost žensk. Mladi moški umirajo 4-krat pogosteje tudi zaradi akutnih zastrupitev (s prepovedanimi drogami, predvsem s heroinom), v bolnišnici pa so največkrat zdravljeni zaradi zastrupitve z alkoholom. Poškodbe, ki so nastale pri športnem udejstvovanju mladih, pa predstavljajo 30–40 % vseh hospitalizacij zaradi poškodb mladih v prostem času.
Duševno zdravje in samomor
Zadovoljstvo z življenjem kaže na duševno blagostanje in pozitivno duševno zdravje, v Sloveniji pa je kar 13 % petnajstletnikov in 22 % petnajstletnic nezadovoljnih s svojim življenjem, več iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom. Pogoste so psihosomatske težave, saj tretjina petnajstletnikov poroča, da vsaj enkrat tedensko ne morejo spati, so nervozni, razdražljivi oziroma imajo glavobol. Poleg tega je bila med srednješolci ugotovljena klinično pomembna stopnja depresivnosti, pri 21 % fantov in 42 % deklet. Poleg depresivne simptomatike izstopajo težave s samopodobo in vzpostavljanjem pravih prijateljstev. Mladi zato prek nekaterih oblik tveganega vedenja, npr. uporabe alkohola in drugih psihoaktivnih snovi, iščejo razumevanje in sprejemanje s strani vrstnikov, lajšajo neugodna čustva, razpoloženja in nezadovoljstvo s seboj. Po podatkih raziskave ESPAD je v zadnjem mesecu pred anketiranjem 29 % srednješolcev kadilo cigarete, 22 % jih je uživalo marihuano in 8 % druge prepovedane droge. Vendar v Sloveniji izstopa pitje alkoholnih pijač, ki je družbeno najbolj sprejemljivo. Kar 28 % petnajstletnikov redno uživa alkoholne pijače, 87 % srednješolcev je pilo alkoholne pijače v zadnjem letu in 43 % jih je bilo opitih. Prav tako 7 % odraslih med 25. in 29. letom starosti uživa preveč alkoholnih pijač, višji delež čezmernih pivcev pa je med manj izobraženimi.
Nizko samospoštovanje in slaba samopodoba sta pri slovenskih mladostnikih tudi najbolj (bolj kot depresija) izstopajoča dejavnika za samomorilno tveganje. V Sloveniji je samomor drugi glavni vzrok smrti mladih, stopnja umrljivosti pa je 1,8-krat višja v primerjavi s povprečjem v EU 27. Vsako leto si življenje vzame povprečno 56 mladih, 145 pa jih je zdravljenih v bolnišnici zaradi poskusa samomora.
Pogostejša akutna obolenja mladih
Mladi povprečno dvakrat letno potrebujejo pomoč izbranega zdravnika, najpogosteje zaradi bolezni dihal, poškodb, zastrupitev in infekcijskih bolezni, pri specialistu pa so obravnavani predvsem zaradi poškodb, zastrupitev in bolezni oči in kože, mladostniki in mlajši moški pa tudi zaradi mišično-kostnih bolezni. Pri mladih ženskah so bolezni spolovil in bolezni, povezane z nosečnostjo, med najpogostejšimi zdravstvenimi težavami. Na zdravljenje v bolnišnico je sprejetih letno več kot 8.000 mladostnikov, največkrat zaradi poškodb, bolezni prebavil ter dihal, in več kot 28.000 mlajših odraslih; moški predvsem zaradi poškodb in bolezni prebavil, ženske pa zaradi nosečnosti in poroda ter bolezni sečil in spolovil.
Mladi danes v povprečju prej začnejo s spolnim življenjem kot nekoč (23 % dijakov prvega in 53 % dijakov tretjega letnika je že spolno aktivnih). Zgodnejša spolna dejavnost je povezana z bolj tveganim spolnim vedenjem, manj pogosto uporabo kondoma pri prvem spolnem odnosu, mladostniškim materinstvom in večjim tveganjem za spolno prenosljive okužbe.
Ugodno pa je, da je v splošnem porasla uporaba zanesljive kontracepcije, predvsem kontracepcijskih tablet. V zadnjih letih jih je v povprečju uporabljala vsaka tretja mladostnica, ki je že imela spolne odnose. Pogostejša uporaba kontracepcije se odraža v upadu števila mladostniških nosečnosti in dovoljene splavnosti, kar nas trenutno uvršča med države z najnižjimi stopnjami mladostniških nosečnosti v Evropi. V nasprotju z zgodnejšim spolnim življenjem pa se mladi odločajo za življenje v dvoje in rojstvo prvega otroka v poznejših letih kot starejše generacije. Povprečna starost matere ob porodu je v zadnjih desetih letih porasla za več kot dve leti in leta 2008 dosegla že 30 let. Žal je višja starost mater povezana tudi z večjim številom zapletov med nosečnostjo.
Kronična obolenja mladih
Med kroničnimi boleznimi so pri otrocih in mladih v ospredju astma in alergijske bolezni, za katerimi oboleva 14 % mladostnikov in 10 % mlajših odraslih. V porastu je tudi sladkorna bolezen tipa 1, v nekaterih razvitih državah pa že opažajo porast sladkorne bolezni tipa 2 pri otrocih in mladostnikih zaradi nezdravega življenjskega sloga. V Sloveniji znaša prevalenca sladkorne bolezni med 15. in 24. letom 0,6 %, med 25. in 34. letom pa 0,8 %.
Zaradi slabih prehranjevalnih navad in nezadostne telesne dejavnosti se mladi srečujejo s težavami uravnavanja primerne telesne teže in okvarami mišično-skeletnega sistema, ki se prenašajo tudi v odraslo dobo. Mišično-kostne bolezni so med prvimi petimi vzroki za začasno odsotnost z dela mladih delavcev. Naraščajoč trend prekomerne telesne teže in debelosti je eden pomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj sladkorne bolezni, povišanega krvnega tlaka, bolezni srca in raka.
Zaradi slabih prehranjevalnih navad in nezadostne telesne dejavnosti se mladi srečujejo s težavami uravnavanja primerne telesne teže in okvarami mišično-skeletnega sistema, ki se prenašajo tudi v odraslo dobo.
Med 15- in 16-letniki je prekomerno prehranjenih že 17 % fantov (debelih 6 %) in 15 % deklet (debelih 4 %), med mlajšimi odraslimi pa je prekomerno prehranjenih 25 % in 6 % debelih. Slovenija se med 41 evropskimi in severnoameriškimi državami po deležu prekomerno prehranjenih in debelih 15-letnikov uvršča v prvo tretjino držav. Za mlade so značilne slabe prehranjevalne navade, prepogosto jedo energijsko goste jedi, sladke in slane prigrizke in pijejo sladkane pijače. Uživajo premalo rib, dekleta pa tudi premalo mleka, mlečnih izdelkov in mesa. Zaužijejo premalo obrokov in se neredno prehranjujejo. Prav v starostni skupini 25–29 let je bil delež polnoletnih oseb, ki so poročale nezdravo prehranjevanje, povezano s prekomerno prehranjenostjo, najvišji (47 %). Telesna dejavnost blagodejno vpliva na zdravje mladih in izboljša njihovo kakovost življenja. Žal je raziskava pokazala, da je dovolj aktivnih le slaba tretjina slovenskih 15-letnikov, stanje pa se z leti slabša. Poleg tega s starostjo delež telesno aktivnih upada, med tistimi, ki se redno rekreirajo, je več fantov in mladih iz družin z visokim socialno-ekonomskim statusom.
Glede na epidemiološke podatke in obstoječe strateške dokumente na področju zdravja in zdravstvenega varstva se bo potrebno v prihodnje pozorneje usmeriti v zmanjševanje zdravstvenih razlik med skupinami mladih, ki nastanejo zaradi večje izpostavljenosti socialno-ekonomskim dejavnikom tveganja za zdravje, kot so revščina, nezaposlenost, nizka izobrazba, neurejene družinske razmere in pomanjkljivo podporno socialno okolje.
Mag. Mateja Rok Simon je specialistka socialne medicine in raziskovalka v Centru za proučevanje zdravja prebivalcev na Inštitutu za varovanje zdravja RS. Osrednje področje njenega dela je raziskovanje problema poškodb in promocija varstva.
Barbara Mihevc Ponikvar je raziskovalka v Centru za proučevanje zdravja prebivalcev na Inštitutu za varovanje zdravja RS. Osrednje področje njenega dela je proučevanje reproduktivnega zdravja oziroma zdravja žensk.
