Mišično-skeletne bolezni so najpogosteje težava, povezana z delom
Kadar so učenci pri pouku že utrujeni in jim misli vidno odtavajo drugam, v tablo pa so samo še navidezno zazrti, učitelj pogosto izreče magično besedno zvezo »minuta za zdravje!«. Razred vstane, učenci naredijo nekaj vaj ob odprtih oknih, se dobro pretegnejo in pouk poteka naprej v energijsko precej boljšem ozračju.
Kako pa je z odraslimi? Si vzamemo minutko za zdravje po večurnem sedenju za računalnikom, strojem ali po dolgotrajni vožnji? Največkrat ne, saj že hitimo naprej ali pa smo tako močno vpeti v delo, da se na to, da bi si pretegnili telo in zadihali svež zrak, niti ne spomnimo.
Tisti, ki veliko potujejo, so se že srečali s ponudbo kratkih, a izredno učinkovitih masaž, ki jih največkrat ponujajo na letališčih. Zdaj prihaja tovrstna ponudba tudi v vaše delovne prostore. Zakaj si je ne bi omislili in ponudili svojemu telesu in umu sprostitve?
Delo, ki ga opravljamo, vpliva na naše zdravje. Zaradi dela smo pogosto utrujeni, razdražljivi in pod stresom. Najpogostejše težave, povezane z delom, so mišično-skeletne bolezni (bolečine v hrbtu, sledijo bolečine v mišicah), kjer gre za okvare mišic, sklepov, kit, vezi in živcev, ki jih povzročijo ali poslabšajo delo in vplivi iz okolja, v katerem se delo opravlja.
Bolezni mišično-skeletnega sistema, povezane z delom, nastanejo zaradi pogostih in ponavljajočih se gibov, sklanjanja, prisilne drže in dela v utrujajočem in bolečem položaju ter zaradi velike hitrosti gibov in pomanjkanja časa za okrevanje med njimi. Ne smemo pa zanemariti niti prav tako pomembnih psihosocialnih dejavnikov delovnega okolja, kot so slaba organizacija dela, monotono delo, slabi medsebojni odnosi ..., zaradi katerih je posameznik še bolj izpostavljen boleznim mišično-skeletnega sistema.
Pri mišično-skeletnem sistemu najpogosteje obolita spodnji del hrbta in področje vratu in zgornjih okončin.
Največje tveganje za nastanek teh bolezni je v poklicih, kjer morajo delavci ročno premeščati bremena: v gradbeništvu, čevljarski in oblačilni industriji, kmetijstvu, proizvodnih linijah, pri oskrbi bolnikov ... Vendar pa moramo biti pozorni na celo vrsto novejših poklicev, ki so umsko »obremenjujoči« in zahtevajo vnos in obdelavo za odločanje potrebnih podatkov (računalniška industrija, bančništvo, zavarovalništvo ...). Gre za dela, pri katerih pogosta uporaba računalnika zaradi ponavljajočega se tipkanja ali vnašanja znakov, dolgotrajno sedenje in prisilna drža povzročijo naraščanje z delom povezanih bolezni mišično-skeletnega sistema.
Z masažo proti bolečinam v mišicah in hrbtu
Telesu prija že pravilna drža in še bolj nekajkrat dnevno raztezanje. Lahko pa pokličete na pomoč tudi maserja, ki vas pride zmasirat kar na delovno mesto. Gre za tako imenovano stolmasažo. Stolmasaža je ročna masaža na posebno oblikovanem prenosnem stolu; temelji na raztezanju in pritiskih v zgornjem delu telesa (masira se predvsem zgornji del hrbta, vrat in roke). Zaradi sedečega položaja se na posebno oblikovanem stolu hitro dosežejo boleči predeli zgornjega dela telesa.
Stol masira čez obleko in brez uporabe masažnih olj. Prednost stolmasaže je prav v njeni prenosnosti in dostopnosti, saj se prenosen stol hitro namesti v številnih zasebnih, predvsem pa javnih prostorih (v pisarnah, nakupovalnih središčih, na sejmih, letališčih, v fitnes centrih, frizerskih salonih ...). Stolmasaža je udobna in hitra masažna tehnika, saj v povprečju traja le 15 minut. Med izvajanjem masaže ni treba storiti ničesar drugega kot samo sedeti na stolu, kar ne velja za nekatere relaksacijske programe, ki zahtevajo veliko truda in volje posameznika za njihovo redno izvajanje. Gre torej za izjemno dostopno storitev, primerno za tiste, ki nimajo veliko časa.
Slovenija po številu odsotnosti zaradi bolezni v evropskem vrhu
Stroški zdravljenja in pridobivanja novih delavcev so mnogo višji kot naložba v promocijo zdravja.
Podatki Inštituta za varovanje zdravja RS kažejo, da je v Sloveniji zelo visok odstotek bolniškega dopusta. Najpogostejši razlog za to so prav bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva. Bolezen je hudo breme za delavce (bolečina, odsotnost z dela, manjši zaslužek ...), za podjetja (slabša produktivnost, stroški zaradi bolniških odsotnosti ...) in ne nazadnje tudi za javno zdravstveno blagajno.
Žal se še vedno premalo delodajalcev zaveda, da odgovornost podjetij ni le ustvarjanje dobička, temveč tudi skrb za zdravje zaposlenih. Stroški zdravljenja in pridobivanja novih delavcev so mnogo višji kot naložba v promocijo zdravja. Četrta evropska raziskava o delovnih razmerah kaže, da v Sloveniji nadpovprečno intenzivno delamo, posledično pa imamo tudi precej višji delež delavcev, ki so zaradi dela pod stresom in se spopadajo s pogostimi boleznimi.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 20, marec 2008.
