Zgodba o angelih
Kako napisati zgodbo o smrti, ne da bi nas potlačila negativna čustva, ki jo spremljajo, strah pred odhodom, strah pred izgubo, strah pred ničem, strah pred nejasno večnostjo?
Preprosto. Zaupamo jo štirim nenavadnim angelom s čudnimi imeni.
Nov roman Michala Viewegha, ki (tudi) za slovenske bralce v zadnjem desetletju postaja sinonim češke literature, nas popelje v svet sodobne Prage, na dan, ko se iztekata življenjski poti dveh povsem vsakdanjih junakov. Na dan, ko se bosta njuni usodi prepletli v vrtincu, ki ga nobeden od njiju ne bi mogel nikoli predvideti. Za to, da vse teče tako, kot je bilo usojeno, in za to, da poskrbijo za njune najbližje v trenutku izgube, pa so tu štirje odposlanci iz neke druge dimenzije, žalostni sli, ki se s svojo težko službo spopadajo tako, da ji vdihnejo zdravo merico humorja, ironije, včasih tudi cinizma, predvsem pa veliko sočutja. Izkušeni Hachamel, vodja skupinice, dobrohotni stari Nith-Haiah, cinik Jofaniel in vajenka (da, tudi angeli poznajo oba spola) Ilmuth, ki je na svoji prvi misiji, včasih kar grozljivo spominjajo na navadne Zemljane, ki jim stojijo ob strani v težkih trenutkih.
Zame je tematika nekoliko nenavadna, ker sem tokrat prvič v življenju uporabil popolnoma domišljijske like, štiri angele ... Prvotno sem kot temo načrtoval musikal, vendar najbrž poznate pregovor, da včasih ni avtor tisti, ki najde temo, temveč tema najde njega.
Michael Viewegh za Radio Praga
Nič manj zanimivi niso niti človeški liki. Ester, ki ji je rak pred kratkim vzel moža, kmalu pa bo izgubila tudi moškega, v katerem je našla oporo po tragediji (in je ena od štirih pripovedovalcev zgodbe – ob treh angelih edina človeška), v romanu zastavlja najtežja vprašanja in se spoprijema z mučnim iskanjem odgovorov. Je lažje umreti ali gledati ljubo osebo, kako odhaja? Kako živeti naprej? Kako razložiti prijateljem, ki dajejo vse od sebe, da bi vas vrnili življenju, da nekaj dni ali tednov po moževi kremaciji ne morete priti na meso na žaru, pa če bi jim še tako radi ustregli? H komu se zateči po tolažbo v takih trenutkih? Ali ste ljubljeni osebi pred odhodom povedali vse, kar ste želeli ali morali? Jarmila, ki bo v istem prepletu usod, ki bo zaznamoval tudi Esterino življenje, izgubila edinega sina, se po vrsti življenjskih tragedij razočarana zateka po pomoč k angelom, ne da bi seveda slutila, kako blizu so pravzaprav. Marie, žena enega od junakov, ki bo tega dne postala vdova, preživlja povsem navaden dan v službi in doma, prav tako brez kakršne koli zavesti o nesreči, ki ji bo kmalu prekrižala pot. In končno oba junaka, kurir Zdeněk ter Karel, inštruktor v avtošoli, ki, prvi zavestno, drugi ne, živita zadnji dan svojega življenja. Vsi skupaj oblikujejo ozadje, na katerem Viewegh skuša poiskati svoje odgovore na boleča vprašanja o življenju in njegovem smislu, ki se porodijo ob izgubi bližnjega.
Michal Viewegh seveda ni prvi, ki si je v literaturi zastavil ta vprašanja. In prav gotovo ne bo zadnji, ki nanje ni našel odgovorov. Ponudil pa je drobno tolažbo, ki v tako bolečih časih gotovo lahko pomeni razliko med odločitvijo za življenje ali smrt – v takih trenutkih nismo sami. Na naših mostovih, strehah, okenskih policah, celo po foteljih naših dnevnih sob posedajo angeli, ki nas s svojo mirno roko in neslišnim šepetom potiskajo v smer, v katero je bilo v nekem višjem, za nas nedoumljivem načrtu zarisano naše življenje. Napeta zgodba, ki bo izmamila tako nasmeh kot kakšno solzo, pa ponuja še eno poslastico – končno boste izvedeli, kakšni so pravzaprav videti angeli.Več informacij o knjigah Michala Viewegha dobite na spletni strani Založbe Sanje www.sanje.si ali po telefonu 01 514 16 28.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 31, marec 2009.
