Menopavza je zadnja naravna menstrualna krvavitev. Določimo jo retrogradno (za nazaj), ko krvavitev izostane eno leto. Klimakterij je obdobje pred zadnjo menstruacijo in po njej. Navadno zavzema čas med 45. in 55. letom starosti. V Sloveniji je povprečna starost ob menopavzi približno 48 let. Ker je pričakovana življenjska doba žensk okoli 80 let, morajo te skoraj tretjino življenja živeti s posledicami menopavze. Prehod v klimakterij traja od dve do osem let, povprečno pa okoli pet let. Klimakterij se lahko pojavi v katerem koli obdobju, če ženskam kirurško odstranijo jajčnike.
V rodnem obdobju ženske, od prve menstruacije do menopavze, se v jajčnikih tvorita spolna hormona estrogen in progesteron. Folikli v jajčnikih prenehajo ustvarjati jajčeca, zato se sproščata manjši količini progesterona in estrogena. V krvi se poveča koncentracija gonadotropnih (FSH in LH – izloča ju hipofiza) in androgenih hormonov (npr. testosteron). Prav to hormonsko neravnovesje je glavni krivec za pojav klimakteričnih težav.
Na spremenjeno stanje hormonov se ženske različno odzivajo. V obdobju klimakterija le četrtina žensk ne občuti značilnih psihičnih in fizičnih težav. Pojavljanje duševnih in telesnih težav v menopavzi je sicer odvisno tudi od kulturnega okolja in obremenitev ženske, precej pa tudi od sposobnosti organizma pri uravnavanju spremenjenega hormonskega stanja. Pri dolgotrajnih obremenitvah se življenjska energija zmanjša in takrat se menopavzalni simptomi še očitneje izražajo.
Težave se pojavijo že pred zadnjo menstruacijo in trajajo različno dolgo. Delimo jih lahko na psihološke in fiziološke. Med psihološke sodijo slabši spomin, slabša koncentracija, jokavost, depresija, razdražljivost, čustvena nestabilnost, anksioznost, zmanjšano zanimanje za spolnost.
Fiziološki znakimenopavze so vročinski oblivi in nočno znojenje, ki po nekaterih podatkih prizadenejo 70 do 80 odstotkov vseh žensk v menopavzi. Trajajo dve do pet let in okoli četrtina jih mora poiskati zdravniško pomoč. Potem so tukaj še vrtoglavice, utrujenost, nespečnost, suha koža, izpadanje las, bolečine v kosteh in sklepih. Suha nožnica je poglavitni simptom pri 20 odstotkih žensk v menopavzi. Sluznica se tanjša, količina izcedkov se zmanjša zaradi znižane koncentracije estrogenov, nožnica se skrči, izgubi prožnost in je dovzetnejša za manjše okužbe. Med fiziološke znake spada tudi uretralni sindrom, ki pomeni pogostejšo potrebo po uriniranju zaradi sprememb vratu sečnika in same sečnice.
Določene posledice se pokažejo šele leta po zadnji menstruaciji. Do menopavze imajo ženski spolni hormoni (predvsem estrogen) v organizmu zaščitno delovanje. Pri ženskah zato v tem obdobju skoraj ni srčnih infarktov. Po menopavzi pa naravne zaščite ni več. Pogosto se povišajo vrednosti holesterola in maščob v krvi, pospešeno se razvija ateroskleroza, zveča se verjetnost za nastanek koronarne srčne bolezni in možganske kapi. Nekaj let po menopavzi se število infarktov pri ženskah približa številu pri moških. Glavna metabolna simptoma pa sta zmanjšana kostna gostota in nastanek osteoporoze. Osteoporoza prizadene več kot polovico vseh žensk po menopavzi. Pri ženskah je zlom roke desetkrat pogostejši kot pri moških, zlom kolka pa je enkrat pogostejši. Lahko je usoden, navadno pa ženska po zlomu kolka ostane invalidna. Pri četrtini sedemdesetletnih žensk je na rentgenskem posnetku hrbtenice videti zlom vretenca kot posledica osteoporoze.
Med psihološke težave pri menopavzi sodijo slabši spomin, slabša koncentracija, jokavost, depresija, razdražljivost, čustvena nestabilnost, anksioznost, zmanjšano zanimanje za spolnost.
Klimakterične težave zdravimo s hormonskim nadomestnim zdravljenjem, s katerim nadomestimo naravne spolne hormone. Koncentracije hormonov, ki jih ginekologi predpisujejo danes, so najnižje, a še učinkovite. Preden ginekolog izbere zdravilo, izmeri krvni tlak, telesno težo in izključi kronična obolenja, kot so povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, povišane maščobe v krvi, avtoimune in jetrne bolezni. Pri ginekološkem pregledu mora izključiti ginekološka obolenja, kot so miomi, endometrioza, hiperplazija maternične sluznice, bolezenske krvavitve iz maternice, rakava obolenja ali morebitna nosečnost. Ta stanja so kontraindikacija za uvajanje hormonske nadomestne terapije.
Kako si lahko ženske med menopavzo pomagajo same
Priporočljivo se je izogibati hrani in pijači, ki spodbujata vročinske oblive, kot so kofein, žgane in vroče pijače ali močne začimbe. Ugoden vpliv imajo metode sproščanja, kot so joga, meditacija in seveda zadosti spanja. Telesna aktivnost pomaga proti vročinskim oblivom in znojenju, hkrati pa ugodno vpliva tudi na duševno počutje. Skupaj z uravnoteženo prehrano, bogato s kalcijem in magnezijem, preprečuje nastanek osteoporoze in zmanjšuje tveganje za razvoj srčno-žilnih obolenj. Ženske si lahko simptome lajšajo tudi z rastlinskimi pripravki, ki so na voljo v lekarnah.
Zavedati se moramo, da tako kot druga zdravila tudi hormonsko nadomestno zdravljenje ni primerno za vsako žensko. Na tržišču so na voljo tudi rastlinski pripravki za lajšanje menopavzalnih težav. Rastlinska zdravila za lajšanje menopavzalnih težav so pripravki s fitoestrogeni in pripravki, ki vsebujejo izvlečke grozdnate svetilke oziroma cimicifuge in so namenjeni lajšanju menopavzalnih težav, kot so navali vročine, znojenje, motnje spanja, razdražljivost in brezvoljnost. Ti pripravki so varni in učinkoviti.
Fitoestrogeni so naravne snovi, ki so po kemijski strukturi podobni ženskim spolnim hormonom, posnemajo ali uravnavajo delovanje endogenih estrogenov, navadno z vezavo na estrogenske receptorje in s tem pripomorejo k hormonskemu ravnovesju.
Prehranska dopolnila, ki vsebujejo fitoestrogene t. i. rastlinske estrogene, pripomorejo k ponovni vzpostavitvi hormonskega ravnovesja in tako k zmanjšanju menopavzalnih težav. Fitoestrogeni so naravne snovi, ki so po kemijski strukturi podobni ženskim spolnim hormonom, posnemajo ali uravnavajo delovanje endogenih estrogenov, navadno z vezavo na estrogenske receptorje in s tem pripomorejo k hormonskemu ravnovesju. Epidemiološke raziskave niso pokazale škodljivih učinkov pri uživanju teh spojin. Toda če smo izpostavljeni veliko večji količini od terapevtske, so lahko učinki škodljivi.
Fitoestrogeni so sestavine mnogih rastlin, stročnic, semen, žitaric, sadja in zelenjave. Največkrat fitoestrogene pridobivajo iz zrn navadne soje, cvetov in zeli črne detelje, lanenih semen ter iz cvetov navadnega hmelja.
Najpomembnejši fitoestrogeni so izoflavoni (genistein in daidzein), ki so med prehrambenimi izdelki prisotni predvsem v soji. Samo prehrana s sojo in sojinimi izdelki pa po navadi ne zadostuje, saj so molekule fitoestrogenov zelo velike in jih organizem ne more v zadostni meri absorbirati. Prehranska dopolnila iz standardiziranih suhih izvlečkov soje v pravi kombinaciji z drugimi zdravilnimi rastlinami, ki prav tako vsebujejo naravne izoflavone s sinergičnim delovanjem, omogočajo boljše vsrkavanje sestavin iz prebavil v organizem.
Niso vsa prehranska dopolnila, pripravljena na osnovi zdravilnih zelišč, enako kakovostna. Pomembno je poznati sestavo, saj le skrbno izbrani standardizirani izvlečki zdravilnih rastlin z znano vsebnostjo aktivnih snovi in nadzorom na vseh stopnjah proizvodnje vedno zagotavljajo natančno določeno količino zdravilnega izvlečka in natančno določeno količino aktivne snovi v posameznem izdelku. Za nasvet vprašajte svojega farmacevta v lekarni.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 31, marec 2009.
