Spremembe nas spremljajo vse življenje – mesečno perilo (menstruacija) je recimo ponavljajoča se sprememba, ki ženske spremlja lep kos življenja. Rodno obdobje ženske, ki se začne s prvo menstruacijo (menarho), se z menopavzo zaključi. Menopavza je zadnja naravna menstruacija v življenju ženske. Iz tega sledi, da jo prepoznamo za nazaj, po 12 mesecih brez menstruacije.
Prenehanje mesečnega perila je jasen znak prenehanja delovanja jajčnikov, ki do menopavze tvorijo ženske spolne hormone. Ta sprememba je pomemben mejnik v procesu staranja in je z njim tudi neločljivo povezana. Klimakterij je obdobje, ki se začne pred menopavzo in traja tudi po njej. S tem izrazom označujemo obdobje hormonskih, telesnih in duševnih sprememb v življenju ženske ob zaključku obdobja rodnosti.
Čeprav so lahko med ženskami precejšnje razlike v času, ko nastopi menopavza (lahko tudi šele v starosti 60 let), pa je zadnja raziskava v Sloveniji pokazala, da je srednja starost žensk pri tem 52,4 leta. Pričakovana življenjska doba ženske v Evropi je danes 80 let, kar pomeni, da leta po menopavzi pomenijo več kot tretjino življenja ženske. S tem je tudi kakovost življenja v tem obdobju postala zelo pomembna.
Pozitiven odnos do staranja pomaga
Za številne ženske menopavza oziroma klimakterij ne pomeni težav oziroma so te blage. Ugotovili so na primer, da ženske s pozitivnim odnosom do staranja in do menopavze doživljajo manj simptomov in manj intenzivno ter so tudi manj dovzetne za zdravstvene težave.
Po drugi strani je lahko obdobje klimakterija in menopavze povezano s kar nekaj telesnimi in duševnimi težavami. Po nekaterih ocenah ima 10–15 % žensk v tem prehodu resne težave, zaradi katerih bodo iskale zdravniško pomoč. Večina žensk pa zaradi težav v klimakteriju ne išče zdravniške pomoči in se tudi izogiba pogovoru o tem.
Pozorne bodimo na prehrano
V prehrani naj bo malo maščob (manj kot 1/3 zaužitih kalorij), zadosti kalcija (1000–1500 mg na dan) in vlaknin (20–30 mg na dan). Hrana naj vsebuje različno zelenjavo in sadje; tako skrbimo za to, da dobimo dovolj vitaminov ter mikroelementov – te lahko dobimo tudi z različnimi prehranskimi dopolnili, ki so na voljo v lekarni. Izogibamo se začinjeni hrani, kofeinu (kava, kokakola in nekateri drugi napitki), vroči pijači in alkoholu, ker sprožijo vročinske valove.
Najpogosteje ženske v tem obdobju poročajo o vročinskih oblivih in nočnem potenju, včasih je z njimi povezano tudi razbijanje ali hitro bitje srca. (Pod izrazom vročinski oblivi ali valovi razumemo nenaden občutek toplote, ki se začne v žlički ali preko prsnega koša in hitro širi po vsem telesu; pogosto ga spremlja tudi rdečica obraza. Vročinski valovi lahko trajajo od nekaj sekund do pol ure.) Medtem ko dnevno potenje povzroča zadrego zaradi okolice, pa nočno potenje moti spanec in s tem vpliva tudi na razpoloženje ženske. Motnje spanja v tem obdobju so lahko tudi samostojne, brez potenja.
Med duševnimi simptomi je opazno izrazito spremenljivo razpoloženje, razdražljivost in tudi utrujenost oziroma brezvoljnost.
Mesečne krvavitve so lahko obilne ali neznatne, predvsem pa postanejo neredne. Lahko se pojavi zmanjšanje spolnega interesa, bolečina pri spolnem odnosu (zaradi stanjšanja sluznice v nožnici), pogostejša so vnetja mehurja, možno je uhajanje seča, uriniranje postane pogostejše.
Ob teh na splošno znanih težavah pa se lahko pojavijo še težave s prebavili (kot so zaprtost, napihnjenost, driske), težave z dihali (zadihanost, kašljanje), težave s skeletom (bolečine v kosteh in sklepih) in še kaj (na primer bolj suhe oči, kar opazijo zlasti uporabnice kontaktnih leč).
Dobra novica je ta, da so številne težave prehodne, najpogosteje trajajo od 2 do 5 let, in da si pri njihovem premagovanju lahko pomagamo na različne načine. Dobro pa je tudi, da vemo, da pomanjkanje ženskih spolnih hormonov na dolgi rok lahko povzroči osteoporozo (bolezen kosti, ki postanejo krhkejše) in srčno-žilne bolezni (pogostost srčne kapi pri ženskah po menopavzi narašča).
Kaj lahko storimo same?
Pomemben je zdrav način življenja, s katerim ohranjamo in krepimo zdravje in s tem kakovost življenja. To pomeni, da smo telesno aktivne, zdravo jemo in uravnavamo količino stresa v svojem življenju.
Redna telesna aktivnost je pomembna v vseh življenjskih obdobjih, po menopavzi pa lahko z njo dosežemo precej učinkov hormonskega nadomestnega zdravljenja. Z njo zmanjšamo tveganje za koronarno srčno bolezen, povišan krvni tlak, sladkorno bolezen, osteoporozo, raka dojk in debelega črevesja. Cilj telesne aktivnosti je, da smo gibčne, vzdržljive in imamo zadostno mišično moč. Priporočena je aerobna vadba, kot na primer hoja ali plavanje, ki naj bo tako hitra, da se zadihamo. Vadimo 30–40 minut naenkrat, od 3- do 6-krat na teden. Gibanje nas tudi sprosti in nam izboljša razpoloženje. Če se le da, bodimo na prostem, na soncu in svežem zraku.
Poskušajmo uravnati količino stresa, tudi tako, da poskrbimo za sprostitev (redna telesna aktivnost je za ta namen zelo učinkovita). Vzemimo si čas samo zase, za vse tisto, kar nas veseli in pomirja. Primerne so različne tehnike sprostitve, npr. dihalne vaje, avtogeni trening, meditacija, joga.
Pomagamo si lahko z zdravili v prosti prodaji. Naravno zdravljenje ni alternativa hormonskemu nadomestnemu zdravljenju, vendar je nekatere klimakterične težave možno lajšati tudi na ta način. Takšno zeleno zdravilo je na primer izvleček iz korenike grozdnate svetilke.
Razlika med prehranskimi dopolnili in zelenimi zdravili je v tem, da je pri zelenih zdravilih zakonsko določen nadzor nad proizvodnjo, vsebnostjo učinkovine in različnimi neželenimi primesmi. Zato se pri prehranskih dopolnilih zanesemo na morebitni certifikat kakovosti ali zanesljivega proizvajalca z dolgoletno tradicijo.
Kot prehransko dopolnilo se pogosto uporabljajo fitoestrogeni, snovi rastlinskega izvora, ki so po svoji zgradbi ali funkciji podobne ženskemu spolnemu hormonu estrogenu. Imajo šibkejši učinek kot estrogen, hitreje se razgrajujejo in se ne skladiščijo v tkivih. Poznamo več kot 20 različnih fitoestrogenov, ki se nahajajo v več kot 300 rastlinah. Fitoestrogene najdemo v rastlinah, sadju in zelenjavi – v soji, črni detelji, lanenem semenu, hmelju, arašidih, leči, čičerki, grahu, brstičnem ohrovtu, jagodah, borovnicah. Soja na primer vsebuje dva izoflavona, ki sta fitoestrogena – priporočeni odmerek izoflavonov za lajšanje klimakteričnih težav je od 50 do 100 mg na dan.
Kdaj se odločimo za obisk pri zdravniku?
Pomembno je, da kljub občutku, da smo zdrave, redno hodimo na preglede h ginekologu in da gremo na presejalno mamografijo – vabilo prejmemo v okviru državnega presejalnega programa za raka dojk Dora. Vsako drugo leto so vabljene ženske med 50. in 69. letom starosti, saj je to obdobje, ko je verjetnost, da zbolimo za rakom dojk, največja.
Po drugi strani pa ne imejmo zadržkov pred obiskom zdravnika, kadar se je kakovost našega življenja poslabšala. Lajšanje zmernih do hudih klimakteričnih težav je domena ginekologov, ki predpisujejo različne oblike hormonskega nadomestnega zdravljenja. Pri izrazitih klimakteričnih težavah se predpisujejo oblike zdravljenja, ki delujejo na celo telo (tablete, ki jih zaužijemo, ali obliži, ki jih nalepimo na kožo) za obdobje največ 5 let. Kadar so težave predvsem v področju sečil in spolovil, pa se predpiše zdravljenje, ki deluje predvsem na mestu uporabe (krema ali vaginalne tablete) in zato tudi ni časovno omejeno. Ženskam, ki ne smejo ali ne želijo jemati estrogenov, lahko za zmanjšanje neugodja ob vročinskih valovih, tesnobi ali nespečnosti zdravnik predpiše nekatera druga zdravila.
In najbolj pomembno?
Nič ni bolj naravnega kot spremembe. Imejmo to v mislih, ko vstopamo v novo življenjsko obdobje. Opazujmo se, spremljajmo svoje spreminjanje, zastavljajmo si vprašanja in nanje poiščimo odgovore.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 61, marec 2012.
