»S pametnim vnosom maščobnih kislin lahko na popolnoma naraven način ohranimo zdravo srce in ožilje, uravnavamo raven krvnih maščob in hkrati lahko omilimo tudi težave z bolečimi sklepi, astmo, revmatskimi in drugimi obolenji,« zagotavlja prim. Tomislav Majić, dr. med., spec. kardiolog, ki dela na področju razvoja programov rehabilitacije in preventive bolezni srca in ožilja.
Maščobe so za mnoge sinonim za slabo prehrano, zato mislijo, da bi jih morali popolnoma izločiti iz prehrane. Ampak maščobe oziroma maščobne kisline so bistvene za delovanje našega telesa, telo brez maščob ne bi moglo delovati, mar ne?
Maščobe so organske kemijske spojine, sestavljene iz različnih maščobnih kislin, od katerih je odvisna njihova lastnost in uporabnost. Glavni skupini maščobnih kislin sta nasičene in nenasičene. Živalske maščobe, ki jih v prehrani poznamo kot mast, vsebujejo predvsem nasičene maščobne kisline. Pri sobni temperaturi so v trdnem stanju za razliko od rastlinskih maščobnih olj, ki jih sestavljajo predvsem nenasičene maščobne kisline in so v tekočem stanju. Maščobe so v človeškem organizmu pomembne tako za zgradbo kot za presnovo. Telo v maščobah shranjuje energijo. Maščobe so ključna sestavina celične ovojnice, od katere je odvisna celična presnova. Koža potrebuje maščobno plašč kot izolacijo proti mrazu in vročini. Tudi notranje organe obdaja zaščitna plast maščobe.
Za normalno delovanje človeškega organizma so nujno potrebne večkrat nenasičene maščobne kisline.
Prav zato jih imenujemo esencialne maščobne kisline. Vse druge maščobne kisline lahko naše telo proizvaja, večkrat nenasičeni maščobni kislini omega-3 in omega-6 pa ne. Zato jih moramo vsakodnevno vnašati s hrano v zadostnih količinah in v pravilnem medsebojnem razmerju.
Iz omega 3 in omega 6 maščobnih kislin namreč nastajajo prostaglandini, to so biološko aktivne snovi, ki delujejo na številne telesne funkcije.
| Delovanje maščobnih kislin Omega 6: | Omega 3: |
|---|---|
| - zvišajo krvni tlak, - krčijo žile, - vplivajo na hitrejše nastajanje krvnega sladkorja, - višajo škodljivi holesterol, - sprožajo vnetja, - večja možnost za motnje srčnega ritma, - povzročajo depresijo in anksioznost, - sodelujejo pri nastanku ateroskleroze. | - znižujejo krvni tlak, - zmanjšujejo krčenje žil, - zavirajo nastanek strdkov, - zmanjšujejo trigliceride, - višajo koristni holesterol, - znižujejo slabi holesterol, - zavirajo vnetja, - zmanjšujejo motnje srčnega ritma, - pozitiven učinek na sladkorno bolezen, - zavirajo proces ateroskleroze in obolenja. |
Direkten vnos omega 3 maščobnih kislin zagotovimo z uživanjem rib – ali to velja za vse ribe in morske jedi?
Z uživanjem rib našemu telesu lahko zagotovimo nujno potrebne surovine za izdelavo končnega biološko aktivnega izdelka. Omega-3 najdemo zlasti v ribah hladnih voda. Za pripravo ribjih jedi so najbolj primerne sveže ali zamrznjene ribe. Lahko uporabljamo tudi ribe iz pločevink, paziti pa moramo, da so konzervirane v vodi ali olivnem olju.
Ali Slovenci teh živil uživamo dovolj?
Veliko premalo, hkrati pa uživamo preveč mesa in mesnih izdelkov. Bistvenega pomena je ravnotežje med omega 3 in omega 6, zato moramo v prehrani zmanjšati omega 6 in povečati količino omega 3. Optimalno ravnotežje je 1-4 proti 1 v korist omega 6. V današnji sodobni prehrani je to razmerje 1 : 8, ponekod celo 1 : 20 ali 30. Posledica je tveganje za nastanek številnih bolezni sodobnega časa.
Ali ocenjujete, da lahko laik pri izbiri in pripravi hrane doseže pravilno razmerje med omega 3 in omega 6?
Lahko. Kot sem prej omenil, moramo najprej v prehrani zmanjšati omega 6, torej lahko namesto recimo sončničnega olja uporabljamo laneno olje ali olje oljne repice. Tudi z uporabo olivnega olja, ki sicer vsebuje največ omega-9 maščobnih kislin, lahko izboljšamo razmerje med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami. Olivno olje ima še druge blagodejne učinke na človeško zdravje, preprečuje pa tudi oksidacijo omega-3 maščobnih kislin.
Omega maščobne kisline v hrani Omega 3: laneno olje, repično olje, laneno seme, ribe (losos, skuše, slanik, tuna, sardele, sardine …), morske alge in školjke, lešniki, orehi, mandeljni, kivi, avokado, zelena listnata zelenjava (brokoli, ohrovt …). Omega 6: sončnično olje, koruzno olje, soja in sojino olje, bučno olje, margarine, majoneze ...
Pri izbiri mesa in mleka ter mlečnih izdelkov, pa tudi jajc, je pomembno, kako se je žival gibala in prehranjevala. Če se žival, katere uporabljamo meso, giba zadosti in se pravilno prehranjuje, potem je to razmerje v njihovih mišicah bolj uravnoteženo.
Boljša izbira je tudi nehomogenizirano kot homogenizirano mleko, zdaj ga lahko dobimo v mlekomatih. Če v krmo dajemo lanene pogače ali laneno seme s tem lahko povečamo vsebnost omega-3 v mesu in mleku. Laneno seme v prehrani kur lahko zviša vsebnost omega 3 v jajcih (slaba stran takšnih jajc za nekatere ljudi je okus in vonj po ribah).
Vendar z vnosom ustreznih živil je za nastajanje biološko aktivnih snovi izpolnjen šele prvi pogoj. Kako hitro in učinkovito poteka, od česa je to odvisno?
Predvsem poteka precej počasi, hkrati pa to nastajanje zavira veliko dejavnikov. Nasičene maščobe in transmaščobe zavirajo pretvorbo alfa-linolenske maščobne kisline v biološko aktivne učinkovine. Temu botrujejo tudi stres, alkohol, pomanjkanje vitaminov C, B6, B12, folne kisline ali cinka, zvišan holesterol ali sladkor v krvi.
Zato so strokovnjaki našli lažjo, hitrejšo in bolj učinkovito pot. Namesto da bi vnos maščobnih kislin zagotovili z uživanjem rib, ribjega olja in školjk, lahko nekaj korakov preskočimo in uživamo omega 3 naravnost iz planktona v obliki krilovega olja, ribjega olja ali oljnega izvlečka novozelandske zelenouste školjke.
Antarktični kril, iz katerega pridobivajo oljni izvleček, je drobcen planktonski rakec. Ne čakamo, da ga poje riba, izognemo se tveganju, da z ribo zaužijemo tudi težke kovine in prej dosežemo učinek. Poleg tega so omega 3 maščobne kisline zelo nestabilne molekule in hitro oksidirajo. Nimajo več pravega učinka in so tako lahko škodljive. V krilovem olju in specifičnem olju zelenouste školjke pa je njihova biološko aktivna dvojna vez stabilizirana, zato bolje učinkujejo.
So omega 3 maščobne kisline v krilovem olju enake kot recimo v lososu?
V Neptun krilovem olju sta ravno tako dve omega-3 maščobni kislini EPA in DHA kot v ribjem olju, s to razliko, da sta v krilovem olju bolj stabilizirani. Poleg tega sta maščobni kislini v krilovem olju vezani na fosfolipide, ki omogočajo boljši prenos iz črevesja v kri in učinkovitejše presnavljanje v celicah.
Torej omega 3 maščobne kisline lahko vnesemo s krilovim oljem ali oljnim izvlečkom novozelandske zelenouste školjke. Ali imata ti živili za posebne zdravstvene namene še katere učinke, ki bi definirale, za koga je bolj primeren en in za koga drug izdelek?
Krilovo olje poleg omega-3 maščobnih kislin vsebuje tudi antioksidante kot naravno zaščito proti oksidaciji. Dokazali so, da astaksantin učinkovito ščiti celice pred oksidacijskim stresom, ki je v vzročni povezavi z nastankom ateroskleroze, rakavih obolenj, sladkorne bolezni, degenerativnih bolezni živčevja in drugih bolezni sodobnega človeka.
Krilovo olje ima koristen učinek na uravnavanje krvnih maščob. Izsledki nekaterih študij kažejo zanimive rezultate: 3 grami ribjega olja zvišajo dober holesterol za 3,2 %, enaka količina krilovega olja pa do 59 odstotkov. Krilovo olje zniža ldl holesterol (slabi holesterol) za 39 odstotkov, enaka količina ribjega olja pa nima vpliva na znižanje holesterola. 3 grami krilovega olja za 28 odstotkov znižajo trigliceride, enaka količina ribjega olja pa 3,2 odstotka. Koristni hdl holesterol krilovo olje zviša do 59 % za razliko od ribjega olja, ki ga zviša do 3,2 %.
Če ribo ocvremo, uničimo Omega 3 maščobne kisline v njej, saj jih termična obdelava spremeni v transmaščobne kisline. Zato ribo raje recimo pripravljajmo na mediteranski način – pečeno z zelo malo predvsem olivnega olja ali brez olja in šele potem, ko je že gotova, jo prelijemo s surovim olivnim oljem.
Zato ima krilovo olje blagodejni učinek pri preprečevanju in zdravljenju bolezni srca in ožilja, sladkorni bolezni, revmatskih boleznih in tudi pri premenstrualnem sindromu.
Oljni izvleček novozelandske zelenouste školjke pa vsebuje 33 različnih omega-3 maščobnih kislin, zato deluje protivnetno. Druga prednost v primerjavi z ostalimi omega-3 preparati iz ribjega olja je, da je proizvajalcem tega morskega oljnega izvlečka uspelo zelo učinkovito stabilizirati maščobne kisline. Raziskave in klinične študije dokazujejo, da je protivnetni učinek oljnega izvlečka zelenouste školjke tudi do 400 krat večji v primerjavi z ribjim oljem. Zato ga svetujejo zlasti pri različnih vnetnih boleznih kot so denimo revmatoidni artritis, osteoartroze in spondilartroze, urični artritis (putika), astma, pa tudi v primeru avtoimunskih bolezni kot so lupus, psoriaza (luskavica) in mnogih drugih vnetnih boleznih.
