Za zdrav razvoj otroka v nosečnosti in med dojenjem
Najlepše je, če je nosečnost načrtovana, ob spočetju novega bitja nas preveva zadovoljstvo, ki pozitivno vpliva tudi na nastajajoči plod. Vsa skrb je usmerjena k otroku, dati mu najboljše, kar lahko, izbirati hraniva, ki bodo omogočala njegov optimalen razvoj tako v materinem trebuhu kot tudi po rojstvu. Folna kislina je ključnega pomena že od prve želje: »Imeti otroka!« Večkrat nenasičene maščobne kisline, predvsem omega 3 dokozaheksaenojska kislina (DHA – DocosaHexaenoic Acid), pa pridobijo svojo veljavo v 13. tednu nosečnosti, ko se pospeši rast in razvoj zarodkovih organov.
Maščobne kisline so sestavine fosfolipidov in glikolipidov, ki tvorijo zapleteno strukturo celičnih membran, t. i. lipidno dvojno plast, ki skrbi za medcelično izmenjavo informacij in omogoča celično dihanje. Zgrajene so iz bolj ali manj dolge verige ogljikovih (c) atomov, ki so med seboj povezani le z enojnimi ali pa tudi dvojnimi kemijskimi vezmi. Nanje je vezan vodik, na začetku verige pa je značilna skupina cooh. Dolžina verige in število enojnih ali dvojnih vezi določajo fizikalno-kemijske lastnosti posamezne maščobne kisline. Verige, ki jih sestavljajo le enojne vezi, tvorijo t. i. nasičene maščobne kisline. Zaradi svoje ravne strukture lahko ležijo tesno druga ob drugi, kar povzroči togost celične membrane. Verige z eno ali več dvojnimi vezmi pa so značilne za t. i. enkrat ali večkrat nenasičene maščobne kisline. Prisotnost dvojnih vezi povzroči razvejanost verige, kar onemogoči tesen stik med molekulami. Večja prostorska oddaljenost med posameznimi maščobnimi kislinami v celični membrani omogoča večjo fluidnost oz. prožnost membrane.
Poseben pomen imajo omega 3 maščobne kisline, kjer se prva dvojna vez nahaja na tretjem c atomu od konca verige, od omega c atoma. Mednje sodijo alfa linolenska (ALA – Alfa-Linolenic Acid), dokozaheksaenojska (DHA – DocosaHexaenoic Acid) in eikozapentaenojska kislina (EPA – EicosaPentaen Acid). Za pravilno delovanje celic so pomembne tudi omega 6, linolna (LA – Linoleic Acid) in arahidonska kislina (AA – Arachidonic Acid), ter omega 9 maščobne kisline, oleinska kislina (OA – Oleinic Acid). Omega 3 in omega 6 maščobne kisline so za človeka esencialne, kar pomeni, da jih moramo v organizem vnesti s hrano. Omega 9 oleinsko kislino pa lahko naše telo samo proizvaja in je ni potrebno vnašati s hrano.
Omega 3 in omega 6 maščobne kisline v telesu sodelujejo v nasprotujočih si procesih. Medtem ko imajo omega 3 zelo pomembno vlogo pri pravilnem in zdravem razvoju organizma, omega 6 maščobne kisline sodelujejo v bolezenskih procesih. Najbolje bi bilo, da so v telesu prisotne v sorazmerju, v nasprotnem primeru pa tiste, ki prevladujejo, odločajo o zdravju oz. bolezni.
S svojo prehrano običajno zagotavljamo zadosten vnos omega 6 linolne kisline, ki je sestavina sezamovega, oljčnega in sončničnega olja, pa tudi jajčnega rumenjaka in se v telesu pretvarja v arahidonsko kislino. Omega 3 alfa linolenska kislina, iz katere v telesu nastajata DHA in EPA, pa je v naši prehrani slabše zastopana. Približno 50 % je vsebuje laneno olje, nekoliko manj kot 10 % pa tudi sojino olje in olje navadne ogrščice. Težava pa je tudi v tem, da linolna in linolenska kislina potrebujeta enake presnovne encime. Linolna kislina je v telesu zaradi prehrane zastopana v večji meri, zato bolje izrabi skupne encimske procese kot linolenska kislina. Posledično se zato v našem organizmu tvori več arahidonske kot DHA in EPA maščobne kisline. Tudi sicer je pretvorba linolenske kisline v DHA praviloma zelo omejena, po tej poti nastane le približno 4 % DHA. V vseh življenjskih obdobjih je torej zadostna koncentracija omega 3 maščobnih kislin, predvsem DHA in EPA, ki sta bistvenega pomena za ohranjanje zdravja, vezana na vnos s hrano. Človeško telo lahko zadosti potrebam po DHA in EPA z uživanjem rib severnih morij oz. prehranskih dopolnil.
Omega 3 DHA in EPA sintetizirajo alge in fitoplankton, ki predstavljajo prehrano za mastne globokomorske ribe mrzlih severnih morij (lososi, skuše, sardele, tune, slaniki). Te omega 3 maščobne kisline veliko lažje vzdržujejo prožnost (elastičnost) celičnih membran organizmov v teh okoljih in tako omogočajo njihovo preživetje.
Ugotovljeno je bilo, da uživanje 200 mg DHA na dan omogoči pravilen razvoj možganov in vidnega sistema otroka. Zmanjša se možnost, da matere rodijo otroka z nizko poporodno težo in da rodijo prezgodaj. Prav tako se zmanjša tveganje za povišan krvni tlak v času nosečnosti. Zadosten vnos DHA v času dojenja pa pomaga materam preprečiti oz. zmanjšati tveganje za poporodno depresijo, hkrati pa se izboljša tudi dojenčkova odpornost, še zlasti se poveča zaščita pred alergijami.
Razvoj razumnega človeškega bitja (Homo sapiens) pred približno dvesto tisoč leti lahko pripisujemo prehranjevanju z ribami iz mrzlih jezer v vzhodni Afriki. Ribje meso je vsebovalo veliko omega 3 maščobnih kislin, predvsem DHA, ki je ugodno vplivala na razvoj možganov in njihovo »miselno uporabo«.
Tudi odkritje, da so možgani še nerojenega otroka sestavljeni iz 60 % maščob, med katerimi je DHA zastopana v 40 odstotkih, nas prepriča o pomembnosti te omega 3 kisline za normalen razvoj ploda in novorojenčka. Ugotovljeno je bilo, da uživanje 200 mg DHA na dan omogoči pravilen razvoj možganov in vidnega sistema otroka. Zmanjša se možnost, da matere rodijo otroka z nizko poporodno težo in da rodijo prezgodaj. Prav tako se zmanjša tveganje za povišan krvni tlak v času nosečnosti. Zadosten vnos DHA v času dojenja pa pomaga materam preprečiti oz. zmanjšati tveganje za poporodno depresijo, hkrati pa se izboljša tudi dojenčkova odpornost, še zlasti se poveča zaščita pred alergijami.
Podatek, da otrokova teža ob rojstvu predstavlja približno 5 % teže odraslega, novorojenčkovi možgani pa kar 70 % velikosti možganov odrasle osebe in da se v prvem letu otrokovega življenja možgani povečajo še za 15 %, nas spodbudi k uživanju DHA tudi v času dojenja. Znano je namreč, da omega 3 maščobne kisline, zlasti DHA, pomagajo tudi pri koncentraciji in boljši sposobnosti učenja.
Zaradi težje dostopnosti globokomorskih rib severnih morij, pa tudi da bi se izognili možni onesnaženosti teh rib s težkimi kovinami in pesticidi, je za vnos DHA smotrneje uporabljati prehranska dopolnila. Leta v večini kot vir DHA vsebujejo ribje olje, vendar sta njegova proizvodnja in kakovost strogo nadzorovani. Nekateri pripravki pa vsebujejo rastlinski vir DHA, ki je produkt alge Schizochytrium.
Če je dojenje iz kakršnegakoli vzroka onemogočeno, pa je skrb za pravilen razvoj našega malčka odveč. Mlečne formule so ustrezen nadomestek za materino mleko, saj prav tako vsebujejo dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline – LCP.
