Dnevne potrebe po magneziju za mladino od 16. leta in odrasle znaša po priporočilih nemške zveze za prehrano od 300 do 400 mg, pri čemer je potrebno upoštevati, da moški potrebujejo nekoliko večje količine magnezija kot ženske zaradi večje mase skeleta. Za otroke do 4 leta se priporoča 80 mg, do 15. leta pa od 120 do 300 mg dnevno. Dnevna potreba pri nosečnicah znaša 350 mg, za doječe mame 390 mg dnevno. V zadnjih mesecih nosečnosti priporočajo dodajanje magnezija zaradi preprečevanja prezgodnjih popadkov.
Še posebno se priporoča povečana količina dnevno zaužite količine magnezija pri sledečih skupinah:
- športniki, ki utegnejo izgubiti večje količine magnezija med potenjem po povečani potrebi zaradi nevtralizacije odvečnih kislin,
- diabetiki, ki izločajo večje količine magnezija z urinom,
- starejši ljudje, ki zaužijejo premalo vode in tekočin ter se pomanjkljivo prehranjujejo,
- ljudje, ki uživajo zdravila: aminoglikozide, cisplatin, ciklosporin, digoksin, oralna kontracepcijska sredstva, laksative, glukokortikoide, diuretike in drugo,
- bolniki s srčnimi obolenji.
Znano je, da je samo organsko vezan magnezij v obliki citrata ali aspartata razpoložljiv na celični ravni in da se anorganske soli magnezija, kot so magnezijev karbonat in oksid, sicer resorbirajo v kri, vendar niso razpoložljive drugim tkivnim celicam.
Ob začasnih pomanjkanjih magnezija zaradi njegove majhne vsebnosti v prehrani se magnezij glede na potrebe uporablja iz kosti. S starostjo se zmanjša sposobnost nadomeščanja magnezija iz tkiv, kar pomeni povečano dnevno potrebo po magneziju pri starejših ljudeh. Pomanjkanje magnezija se pojavi zlasti pri nepravilni prehrani in pri kroničnih obolenjih.
Pomanjkanje magnezija
Ob današnjih življenjskih pogojih in navadah je pomanjkanje magnezija zelo pogosto.
Telo lahko dolgo časa kompenzira pomanjkanje magnezija s pomočjo izkoriščanja magnezija iz kostnih depojev in s pomočjo zmanjšanega izločanja magnezija skozi ledvice, ne da bi se pojavili večji patofiziološki učinki s kliničnimi simptomi. Pri dolgotrajni zmanjšani oskrbi in dodatni izgubi magnezija preko ledvic in kože pa se pojavijo naslednji simptomi pomanjkanja:
- pritisk v glavi, vrtoglavica, omotičnost, zaspanost, nervoza, padec koncentracije,
- migrena, glavobol,
- motnje v ritmu delovanja srca,
- krči mišic obraza, vratu in lopatic, krči vzdolž celotne hrbtenice, v področju želodca in črevesja, sečnih poti, maternice, stegen, meč, podplatov in prstov na nogi,
- občutek gluhosti mišic, parestezija,
- hipertonija.
Pri človeku se kaže pomanjkanje magnezija s simptomi povišane nevromišične vzdražljivosti, ki vodi do mišičnih napetosti, krčev, motenj srčnega ritma, hipertonije in splošno do slike obolenja latentne tetanije (Durlach, 1988, Rude, 1998).
Magnezij in obolenja
Novejše raziskave so pokazale pomembnost magnezija v homeostazi oz. presnovi kostnega tkiva. Največji delež magnezija v telesu se nahaja prav v kosteh, kjer se ob njegovem pomanjkanju v dnevni oskrbi s hrano lahko aktivira 1/3 od celotnega vsebovanega magnezija. Pri dolgotrajni pomanjkljivi oskrbi z magnezijem prek prehrane to neposredno prispeva k nastanku osteoporoze.
Še posebej pomembno je pomanjkanje magnezija ob močnem stresu. Že dolgo je poznana zveza med glavobolom in pomanjkanjem magnezija. Značilen simptom za pomanjkanje magnezija je trzanje obraznih mišic pri dotikanju določenih živcev pred uhljem. Tudi živčnomišično vzdraženje v področju plečke in glave s posledičnimi glavoboli je posledica pomanjkanja magnezija (Durlach, 1988).
Epidemiološke raziskave so pokazale velik pomen visokih koncentracij magnezija v serumu za srčno-žilni sistem, kjer so v aric-raziskavi pri ženskah lahko pokazali močno zmanjšano tveganje srčno-žilnih obolenj (Liao in sod., 1998). Prav tako ima povečana oskrba z magnezijem važno terapevtsko vlogo pri obolenjih srca in ožilja (Schechter, 2003).
Posebno važno vlogo ima oskrba z magnezijem pri preprečevanju pojava diabetesa tipa 2 in pri omilitvi simptomov ter izboljšanju regulacije krvnega sladkorja (Barbagallo in sod., 2007). Obsežne epidemiološke raziskave so pokazale, da se z zmanjšanjem vsebnosti magnezija v hrani povečuje verjetnost za pojav diabetesa tipa 2 in pojav metaboličnega sindroma (Lopez-Ridaura in sod., 2004; Song in sod., 2005). Oskrba z magnezijem vpliva pozitivno na potek obolenja pri klinično manifestiranem obolenju diabetesa tipa 2, ker je zadostna količina magnezija važna za normalno delovanje inzulina. Številne raziskave ob dodajanju magnezija pri diabetičnih bolnikih so potrdile izboljšano delovanje inzulina (Larsson in Wolk, 2007).
Povprečna prehrana diabetikov je zelo skromna z oskrbo magnezija, še zlasti zaradi zmanjšanega uživanja kruha in drugih živil iz žitaric. Dnevna potreba po magneziju pa je pri diabetičnih bolnikih povečana zaradi povečanega izločanja urina in acidoze, kar še povečuje izločanje in izgubo magnezija iz telesa. Pomanjkanje magnezija po najnovejših raziskavah povečuje pojav vnetnih procesov, ki vodijo do poškodb sten ožilja.
Oskrba z magnezijem
Magnezij predstavlja prav zaradi njegovega kroničnega pomanjkanja med prebivalstvom rizični dejavnik za številna obolenja. Prav zato je pravilna oskrba z magnezijem priporočljiva za izravnavo pomanjkanja tako pri zdravih kot bolnih ljudeh. Za vzpostavitev normalne koncentracije magnezija v medcelični tekočini je potrebno nadomestiti izgube magnezija najprej v kostnem tkivu. Priporoča se najmanj 4-tedensko dodajanje po 300 mg dnevno priporočene količine magnezija (who, 2008), in sicer v obliki organsko vezane soli (magnezijev citrat), ki je razpoložljiv tudi na celični ravni (Walker in sod., 2003).
