Luskavica je ena najpogostejših kroničnih bolezni kože, ki pa jo danes razumemo širše kot le kožno bolezen. Gre za imunsko posredovano vnetno bolezen, ki ni omejena le na kožo, pač pa vpliva na ves organizem. Povezavi luskavice z drugimi boleznimi, ki jih imenujemo tudi pridružene bolezni ali komorbidnosti, zato v zadnjih letih posvečamo veliko pozornosti.
Najpogosteje je luskavici pridružen metabolični sindrom, ki obsega debelost, povišan krvni tlak, povišane maščobe v krvi in moteno toleranco za glukozo oziroma sladkorno bolezen. Metabolični sindrom je tesno povezan s pojavom srčno-žilnih bolezni, kot so ateroskleroza, ishemična bolezen srca, srčna kap in možganska kap.
Luskavica in metabolični sindrom sta povezana preko kroničnega vnetnega procesa, predvsem izločanja snovi, ki vzpodbujajo vnetje in lahko potujejo v vsa tkiva. Kopičijo se dokazi, da bi morda lahko z intenzivnejšim nadzorom vnetja v koži preprečili nastanek in napredovanje metabolnih pridruženih bolezni. Zato je treba z učinkovitim zdravljenjem luskavice pričeti zgodaj.
Zdrav življenjski slog pomaga
Če z zdravljenjem ne dosežemo zadovoljivega učinka, moramo zdravilo zamenjati ali dodati novega. Odkriti in nadzorovati je treba tudi vse metabolične in srčno-žilne dejavnike tveganja. Pri vseh bolnikih z luskavico je priporočljivo določiti krvni tlak, indeks telesne mase (ITM), obseg pasu, maščobe v krvi in krvni sladkor na tešče vsaj enkrat letno, pri tistih s hudo obliko bolezni pa dvakrat letno. Pomembno priporočilo za vse bolnike z luskavico je uvajanje zdravih življenjskih navad, ki obsegajo zdrav način prehranjevanja in telesno aktivnost, saj je le tako mogoče vzdrževati primerno telesno težo. Pomembno je opustiti kajenje in se izogibati čezmernemu pitju alkohola.
Pri zdravljenju upoštevamo stopenjski pristop
Blago obliko luskavice običajno zdravimo lokalno, to je z zdravili v obliki krem, mazil, gelov in losjonov. Za zmerno do hudo obliko luskavice pa sta primerni fototerapija in sistemsko zdravljenje v obliki tablet, kapsul, injekcij ali infuzij.
Luskavica lahko prizadene tudi sklepe
Približno 20 odstotkov bolnikov z luskavico ima tudi luskavični artritis – vnetno bolezen sklepov. Pogostejši je pri bolnikih s hudo obliko luskavice. Značilni za bolezen so vneti, otekli in boleči sklepi, sčasoma pa sklepna bolezen napreduje in lahko pripelje do trajnih deformacij. Pogosto so prizadete tudi kite, vezi in kosti.
Pomembno priporočilo za vse bolnike z luskavico je uvajanje zdravih življenjskih navad, ki obsegajo zdrav način prehranjevanja in telesno aktivnost, saj je le tako mogoče vzdrževati primerno telesno težo.
Zgodnje odkrivanje in zdravljenje luskavičnega artritisa je zaradi preprečevanja trajnih okvar sklepov ključno. Pri zgodnjem prepoznavanju sklepnih težav so pomembni družinski zdravniki in dermatologi, ki vodijo bolnika z luskavico, bolnika z luskavičnim artritisom pa zdravijo revmatologi. Nekatera zdravila, kot so metotreksat in biološka zdravila, ugodno vplivajo na obe bolezni.
Vodenje bolnika z luskavico pomeni tudi skrb za psihično, socialno in čustveno dobro počutje bolnika, česar nikakor ne smemo zanemariti. Nekatere raziskave potrjujejo, da učinkovito zdravljenje luskavice zmanjša simptome depresije.
Medsebojni vpliv
Uspešno vodenje luskavice danes pomeni tudi zaznavanje in obravnavo pridruženih bolezni v njihovih najzgodnejših fazah in preprečevanje njihovega napredovanja. Še več, uspešno vodenje luskavice lahko spremeni potek pridruženih bolezni, kar lahko povratno ugodno vpliva tudi na izraženost kožne bolezni.
Dejstva
Tridesetletni bolnik s hudo obliko luskavice ima trikrat večje tveganje za srčno kap. Pričakovana življenjska doba bolnikov z zmerno do hudo obliko luskavice je krajša za 3–4 leta, medtem ko življenjska doba bolnikov z blago obliko luskavice ni skrajšana. Blaga oblika luskavice je tista, pri kateri je obolele do 10 odstotkov celotne kože, prizadetost med 10 in 20 odstotkov kože pomeni zmerno obliko luskavice, več kot 20-odstotna prizadetost kože pa hudo obliko luskavice.
