Monika Sonc, mag. farm., spec., je konec lanskega leta prevzela funkcijo vršilke dolžnosti predsednice Lekarniške zbornice Slovenije. To funkcijo opravlja neprofesionalno, saj njeno redno delo ostaja vodenje bolnišnične lekarne na Onkološkem inštitutu Ljubljana, kjer je zaposlena že skoraj tri desetletja. Opozarja, da slovenski model lekarniške dejavnosti potrebuje spremembe, saj lekarniškim farmacevtom ne priznava takšne svetovalne vloge, kot jo imajo njihovi kolegi marsikje v tujini.
V skoraj tridesetih letih, odkar je Monika Sonc zaposlena v bolnišnični lekarni na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, je zdravljenje bolnikov z rakom izjemno napredovalo. Seveda so pomemben del zdravljenja tudi zdravila, zato imajo tudi magistri farmacije pomembno vlogo v tako imenovanih multidisciplinarnih zdravstvenih timih, ki skrbijo za celovito zdravstveno obravnavo bolnikov. Te izkušnje specialistke magistre farmacije Monike Sonc so zelo dragocene tudi pri njenem delu v okviru Lekarniške zbornice Slovenije, saj je prva naloga zbornice skrbeti za stroko lekarniške dejavnosti in njen razvoj.
Kakšna je vloga Lekarniške zbornice Slovenije? Zakaj jo sploh potrebujemo?
Lekarniška zbornica je stanovsko združenje vseh farmacevtov, ki smo kot zdravstveni delavci v lekarnah vključeni v naš zdravstveni sistem. Lekarne so zdravstvene ustanove, zato je najpomembnejši cilj lekarniških farmacevtov s svojim znanjem o zdravilih in izkušnjami prispevati k boljšemu zdravju in s tem bolj kakovostnemu življenju ljudi. V zadnjem času je bilo tudi govora o lekarnah kot o trgovinah z zdravili. Takšnih lekarn, ki bi postavljale dobiček pred zdravje ljudi, si magistri farmacije v lekarnah ne moremo predstavljati. Tudi zato potrebujemo Lekarniško zbornico, ki skrbi za takšne lekarne in lekarniško dejavnost, ki na prvo mesto postavlja odgovorno zdravljenje z zdravili in skrb za zdravje ljudi. Naša zbornica tako med drugim skrbi za redna strokovna usposabljanja lekarniških farmacevtov, z raznimi strokovnimi institucijami s področja zdravstva sodelujemo pri projektih uvajanja izboljšav in novosti, del naših aktivnosti pa se nanaša tudi na akcije ozaveščanja, s katerimi želimo opozarjati na pravilno in učinkovito rabo zdravil pri različnih skupinah bolnikov.
Ali se je lekarniška dejavnost v Sloveniji v času vašega delovanja v stroki veliko spreminjala? Ali bi lahko rekli, da se je z razvojem novih zdravil in terapij spreminjala tudi lekarniška dejavnost?
Ja in ne. V teh treh desetletjih mojega dela v bolnišnični lekarni je bil napredek pri zdravljenju in razvoju novih zdravil zelo velik. Iz svojih izkušenj lahko govorim za področje onkologije, torej zdravljenje bolnikov, ki so oboleli za rakom. Na Onkološkem inštitutu smo tudi magistri farmacije vključeni v tako imenovane zdravstvene time, ki skrbijo za celovito obravnavo bolnikov. Čeprav bi si še vseeno želela več magistrov farmacije v naši bolnišnični lekarni, saj na žalost precej narašča tudi število bolnikov, pa je naše delo danes dobro organizirano. Pred kratkim smo vzpostavili računalniško centralno pripravo zdravil, s čimer smo izboljšali kakovost in varnost zdravljenja naših bolnikov.
Lekarniški farmacevti nikakor ne želimo posegati na področje zdravljenja, saj je to področje zdravnikov. Smo pa zagotovo glavni strokovnjaki, ko gre za področje zdravil, njihovega učinkovanja in morebitnih neželenih učinkov. To je še posebej pomembno v tistih primerih, ko ljudje jemljejo po več zdravil hkrati.
Če pogledamo širše bolnišnične lekarne oziroma bolnišnice, je danes že prepoznana pomembna vloga kliničnih farmacevtov, vendar pa še nismo uspeli urediti njihovega formalnega statusa. Želimo namreč, da bi klinični farmacevti s svojim znanjem in izkušnjami prispevali k varnemu in učinkovitemu zdravljenju z zdravili ne le v bolnišnicah, ampak preko farmacevtske skrbi tudi v negovalnih ustanovah, domovih za ostarele in lekarnah – torej povsod, kjer se predpisujejo in uporabljajo zdravila. Ta strokovni potencial magistrov farmacije v lekarnah je še vse premalo izkoriščen. Kar se pri nas v zadnjih letih ali celo desetletjih torej ni spreminjalo, je model lekarniške dejavnosti, ki na žalost lekarniškim farmacevtom ne priznava takšne svetovalne vloge, kot jo imajo naši kolegi marsikje v tujini.
Kaj imate v mislih, ko govorite o strokovnem potencialu lekarniških farmacevtov?
Lekarniški farmacevti nikakor ne želimo posegati na področje zdravljenja, saj je to področje zdravnikov. Smo pa zagotovo glavni strokovnjaki, ko gre za področje zdravil, njihovega učinkovanja in morebitnih neželenih učinkov. To je še posebej pomembno takrat, ko ljudje jemljejo po več zdravil hkrati. Marsikdo se ne zaveda, da ob hkratnem jemanju več zdravil lahko pride do njihovega medsebojnega učinkovanja ali pa na njihovo učinkovanje lahko vplivata hrana in pijača. Za lekarniškega farmacevta so tako zelo pomembni podatki, če bolnik poleg zdravil na recept jemlje še kakšna druga zdravila ali dodatke. S svojim znanjem in izkušnjami pa bi lekarniški farmacevti še več prispevali pri zgodnjem odkrivanju bolezni, kar pogosto lahko vpliva na bolj učinkovito zdravljenje. Lekarniška zbornica skupaj s Sekcijo farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu vsako leto pripravlja Dan slovenskih lekarn in namen Lekarniški farmacevti nikakor ne želimo posegati na področje zdravljenja, saj je to področje zdravnikov. Smo pa zagotovo glavni strokovnjaki, ko gre za področje zdravil, njihovega učinkovanja in morebitnih neželenih učinkov. To je še posebej pomembno takrat, ko ljudje jemljejo po več zdravil hkrati. Marsikdo se ne zaveda, da ob hkratnem jemanju več zdravil lahko pride do njihovega medsebojnega učinkovanja ali pa na njihovo učinkovanje lahko vplivata hrana in pijača.
V zadnjem času je bilo tudi govora o lekarnah kot o trgovinah z zdravili. Takšnih lekarn, ki bi postavljale dobiček pred zdravje ljudi, si magistri farmacije v lekarnah ne moremo predstavljati. Tudi zato potrebujemo Lekarniško zbornico, ki skrbi za takšne lekarne in lekarniško dejavnost, ki na prvo mesto postavlja odgovorno zdravljenje z zdravili in skrb za zdravje ljudi.
Za lekarniškega farmacevta so tako zelo pomembni podatki, če bolnik poleg zdravil na recept jemlje še kakšna druga zdravila ali dodatke. S svojim znanjem in izkušnjami pa bi lekarniški farmacevti še več prispevali pri zgodnjem odkrivanju bolezni, kar pogosto lahko vpliva na bolj učinkovito zdravljenje. Lekarniška zbornica skupaj s Sekcijo farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu vsako leto pripravlja Dan slovenskih lekarn in namen Lekarniški farmacevti nikakor ne želimo posegati na področje zdravljenja, saj je to področje zdravnikov. Smo pa zagotovo glavni strokovnjaki, ko gre za področje zdravil, njihovega učinkovanja in morebitnih neželenih učinkov. To je še posebej pomembno takrat, ko ljudje jemljejo po več zdravil hkrati. Marsikdo se ne zaveda, da ob hkratnem jemanju več zdravil lahko pride do njihovega medsebojnega učinkovanja ali pa na njihovo učinkovanje lahko vplivata hrana in pijača. Za lekarniškega farmacevta so tako zelo pomembni podatki, če bolnik poleg zdravil na recept jemlje še kakšna druga zdravila ali dodatke. S svojim znanjem in izkušnjami pa bi lekarniški farmacevti še več prispevali pri zgodnjem odkrivanju bolezni, kar pogosto lahko vpliva na bolj učinkovito zdravljenje. Lekarniška zbornica skupaj s Sekcijo farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu vsako leto pripravlja Dan slovenskih lekarn in namen tega projekta je v tej smeri, saj je naš cilj ozaveščanje ljudi o varnem in učinkovitem zdravljenju z zdravili. Letošnji Dan slovenskih lekarn smo posvetili temi zdravila in starostniki. Raziskava, ki so jo ob tej priložnosti opravili naši kolegi v javnih lekarnah, je pokazala, da si starejši želijo še več svetovanja s strani lekarniških farmacevtov na temo neželenih učinkov zdravil in njihovega medsebojnega delovanja.
Na kakšen način pa bi lekarne lahko izvajale takšne preventivne programe, kot jih omenjate?
Gre za programe tako imenovane farmacevtske skrbi, ki so pri naših kolegih v tujini že uveljavljeni. Smernice teh programov pripravljajo strokovnjaki v okviru Svetovne zdravstvene organizacije in Evropskega farmacevtskega združenja. Izhajajo pa iz preproste predpostavke, da lekarniški farmacevti na osnovi pravočasnih informacij med spremljanjem rezultatov zdravljenja lahko preprečijo ali razrešijo težave, ki so povezane z zdravili. Pri takšnem načinu dela je seveda potrebno tudi sodelovanje med farmacevtom in zdravnikom, v odločanje o terapiji pa je vključen tudi bolnik. Takšni programi farmacevtske skrbi so lahko še posebej koristni pri zgodnjem odkrivanju in zdravljenju kroničnih bolezni, kot je na primer povišan krvni tlak. Lekarniški farmacevt za vsakega bolnika izdela tako imenovano terapevtsko shemo, ki vključuje podatke o tem, katera zdravila na recept in brez recepta jemlje bolnik, podatke o preteklih terapijah oziroma ukinjenih zdravilih, dozirno shemo in pa priporočila oziroma opozorila glede jemanja zdravil za samozdravljenje, drugih preparatov in hrane, ki bi lahko vplivala na učinkovitost zdravljenja z zdravili. Kolegice in kolegi v lekarnah, kjer takšne programe že izvajajo, imajo zelo pozitivne izkušnje, zadovoljni pa so seveda tudi bolniki.
Kako se razlikuje delo magistra farmacije v običajni lekarni od dela v bolnišnični lekarni?
Bolnišnični farmacevti smo skoraj v malce boljšem položaju od naših kolegov v običajnih lekarnah, ker imamo vpogled v celovito zdravljenje oziroma zdravstveno stanje bolnikov. Naši kolegi v lekarnah pa imajo na voljo le podatke, ki so zapisani na receptu in ki jim jih posreduje bolnik sam. Seveda ima farmacevt v lekarni možnost, da se v kakšnih bolj kočljivih primerih posvetuje z zdravnikom, ki je zdravilo predpisal, pa vendar so včasih zaradi pomanjkanja informacij omejeni pri svetovanju. Razlika je morda še ta, da delo bolnišničnih farmacevtov v večji meri vključuje tudi pripravo zdravil in terapij za bolnike, ki se zdravijo v bolnišnicah. Naši kolegi v običajnih lekarnah pa večinoma izdajajo in svetujejo glede rabe že pripravljenih zdravil.
Lekarniški farmacevti med drugim kot enega pomembnih ciljev izpostavljate izboljšanje kakovosti življenja bolnikov. Kakšna je pri tem vaša vloga?
Zelo pomembno je, da bolniki pravilno jemljejo zdravila, saj napačno jemanje lahko povzroči veliko škodo. Najpogostejše težave pri zdravljenju z zdravili nastanejo zato, ker se ljudje ne držijo navodil za njihovo jemanje. Nekateri bolniki na primer kar sami odločajo o povečevanju ali zmanjševanju odmerkov zdravil, ki jih jemljejo. Ko se bolniki počutijo bolje, morda terapijo celo prekinejo, ne da bi se pri tem posvetovali z zdravnikom ali farmacevtom. Do napak pri jemanju zdravil pa lahko pride tudi zaradi nerazumevanja navodil. Pomembna naloga lekarniških farmacevtov je tako dati jasna navodila glede jemanja zdravil, se pozanimati, ali bolnik morda jemlje še kakšna druga zdravila ali dodatke, itd. Prav tako pomembno pa je, da bolnike spodbudimo, da dobro poznajo svoja zdravila in njihovo učinkovanje ter morebitne neželene učinke. Boljša zdravstvena oskrba in boljša kakovost ljudi zaradi zdravljenja ni nujno vedno povezana s stroški. Včasih je lahko ozaveščanje ljudi glede pravilnega jemanja zdravil ali zdravega načina življenja še celo bolj koristno kot kakšno zdravilo.
Kakšno naj bo torej odgovorno zdravljenje z zdravili?
Dosledno upoštevajte navodila za jemanje zdravil in se v primeru neželenih učinkov posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom. Če boste spreminjali odmerke, boste s tem morda naredili več škode kot koristi. Predvsem pa ne pozabite, da lahko vsa zdravila ob napačni rabi škodujejo zdravju. Tudi če morda za nakup zdravila ne potrebujete recepta, upoštevajte, da so to še vedno zdravila. Veliko zastrupitev med otroki je posledica napačne rabe ali zlorabe zdravil, zato poskrbite tudi za varno hranjenje zdravil, na mestih, ki niso dostopna otrokom.
