Iz zgodovinskih zapisov je razvidno, da so se že stari Rimljani sproščali ob toplih kopelih, kar v modernem času poznamo kot toplice. Prav tako so nas naše babice naučile, da moramo opečeno mesto takoj dati pod hladno vodo. Vse to ima logiko, ki jo dandanes s pridom uporabljamo v medicini za lajšanje bolečin. Metode, ki jih danes uporabljamo za blaženje vnetja, so različne, osnovni sta topli obkladki in mrzli obkladki.
Kaj imajo opekline, zvini, zobobol, artritis in astma skupnega? Odgovor je vnetje, ki je zapleten vnetni odziv ožiljenega tkiva na poškodbo ali draženje zaradi delovanja škodljivih dejavnikov. To so lahko mikroorganizmi (bakterije, virusi, glive, paraziti), fizikalni (vročina, mraz, poškodba) in kemični dejavniki (strupene snovi). Namen vnetja je odstraniti ali uničiti škodljiv dejavnik oziroma vsaj preprečiti njegovo širjenje. Vnetna reakcija ni bolezen, ampak je del naravne telesne obrambe z zdravilnim učinkom, ki pa je lahko dvorezen: ob odstranjevanju oziroma uničenju povzročitelja se velikokrat poškoduje tkivo. Ob tem se pojavijo bolečina, rdečina, oteklina, delovanje prizadetega dela je moteno. Slednje se zgodi zaradi posredovanja raznovrstnih kemijskih posrednikov vnetja, ki se sprožijo iz krvi, poškodovanega tkiva in vnetnih celic. Posredniki vnetja vplivajo na širjenje krvnih žil in na njihovo prepustnost, posledica pa je rdečina in oteklost. Vnetje omogoča, da se poleg škodljivega dejavnika odstrani tudi poškodovano tkivo, ki se nato obnovi z istovrstnim tkivom ali zabrazgotini. Kljub temu da vnetje preprečuje nenadzorovano širjenje okužbe, je nujno tudi za naše preživetje, saj se brez vnetja rane ne bi celile.
Terapija z obkladki
Obkladki so zelo preprosta vrsta terapije, s katero lahko vplivamo na potek vnetja. Kot obkladek lahko uporabljamo zložen povoj ali majhno brisačo, ki jo namočimo in položimo na obolelo mesto. Z obkladkom lahko vplivamo na temperaturo obolelega tkiva. Tradicionalno se je za hlajenje uporabljal led, čeprav ga zadnje čase nadomeščajo posebne vrečke, napolnjene z gelom, ki jih kupimo v lekarnah. So zelo uporabne, saj jih lahko uporabljamo tako za hlajenje kot tudi za gretje. Njihova prednost je v tem, da se za razliko od ledu dobro prilagajajo različnim oblikam našega telesa. Lahko uporabljamo tople in hladne obkladke. Ne glede na to, katere uporabljamo, mora biti presledek med njihovo uporabo od 30 do 60 minut, da se koža vrne v prvotno stanje (po barvi in temperaturi). Obe terapiji imata svoje mesto v zdravljenju bolečine mišic, zvinov, lajšanju zastoja limfe in izboljšanju obtoka.
Hlajenje – prvih 72 ur
Hladni obkladki oziroma hladilna terapija je učinkovita metoda pri zaviranju vnetja. Uporabljamo jo pri zvinih, podplutbah, oteklinah, vročini in glavobolih. Nižanje temperature obolelega predela bo imelo za posledico oženje žil, kar bo vplivalo na zmanjšanje krvnega obtoka v tem predelu. S tem bomo neposredno vplivali na vnetje in zmanjšali otekanje. Poleg tega pa ima tudi pomemben vpliv na drugo komponento vnetja – bolečino. Hlajenje pomaga pri lajšanju bolečine, saj zmanjša občutljivost živčnih končičev.
Pri uporabi ledu moramo biti pazljivi, da ga ne položimo neposredno na kožo in ne pustimo predolgo, saj bi s tem lahko nastale ozebline. Te preprečimo tako, da led zavijemo v tanko brisačo ali kuhinjsko krpo in hladimo poškodovan predel po 20 minut večkrat na dan. Pri poškodbi se hladna terapija uporablja prvih 72 ur po poškodbi. Poškodovani predel obvežemo s povojem, saj s tem zmanjšamo oteklino in v kombinaciji s hladno terapijo pospešimo okrevanje po poškodbi. Če je le mogoče, dvignemo poškodovani predel nad višino srca, saj s tem preprečimo zastajanje krvi v njem, zaradi česar se zmanjša oteklina. Tako si na primer pri poškodbah gležnja, ko ležimo, podpremo nogo z blazino, in tako je noga višje od višine srca.
Masaža s športnimi kremami
Za hitrejše in boljše okrevanje lahko poškodovane predele tudi masiramo s športnimi kremami, saj vsebujejo snovi, ki zmanjšajo bolečino. Masaža pomaga zmanjšati oteklino, saj pripomore k vračanju tekočine, ki zastaja v predelu poškodbe, v krvni obtok. Hladna terapija pa ni uporabna le pri poškodbah, temveč tudi v ostalih primerih, kot so zabuhle oči, opekline in glavobol.
Toplota iz vroče prhe ali toplota, ki jo daje mazilo, bo morda prijetnejša kot led, toda ne smemo pozabiti, da toplota še povečuje oteklino, kar dodatno poveča bolečine in običajno upočasni okrevanje. Sicer je hladilna terapija zelo preprosta, vendar moramo biti v nekaterih primerih pri njeni uporabi previdni. Poleg nevarnosti ozeblin se moramo zavedati, da je posledica hlajenja oženje žil in zato lahko v primerih, kot je Raynaudov sindrom, stanje še poslabšamo.
Gretje – kronične poškodbe
Topla terapija širi krvne žile, kar povečuje pretok krvi, lajša bolečine in sprošča mišice. Zato je tople obkladke najbolje uporabiti za lajšanje bolečin v mišicah, ki so pogosto posledica napačne oziroma nerodne drže telesa, kot so bolečine v spodnjem in srednjem delu hrbta in v vratu. Blažilno deluje na otrdelost telesa in stalno bolečino. Poleg tega da z vročimi obkladki zdravimo razbolele mišice in krče, pomagajo tudi bolnikom z osteoartritisom. Toplota jim namreč poveča sposobnost gibljivosti sklepov in zmanjša bolečino. Tako kot ledenih tudi vročih obkladkov ne smemo uporabljati dlje kot pol ure naenkrat. Toplota se lahko dovaja v obliki električnih grelnih blazin, vročih steklenic vode, vročih gelnih oblog, pogretih v vodi ali mikrovalovni pečici, ali pa z vročimi kopelmi. Pri izbiri oblike gretja moramo imeti v mislih, da vlažna toplota prodre globlje od suhe.
Nategnjene ali natrgane mišice, vneti sklepi in druge poškodbe so sicer sorazmerno pogost, zato pa nič manj nevaren pojav. Pomembno je, da pravilno presodimo, kdaj je poškodba prehuda, da bi si lahko učinkovito pomagali sami in moramo poiskati zdravniško pomoč.
Kot pri hladilni terapiji je tudi pri topli nekaj stvari, na katere moramo biti pozorni. Ko topel obkladek položimo na poškodovano mesto, se lahko vnetje ali otekanje še poslabša, saj toplota povzroči, da se žile razširijo. Z vročimi obkladki ne bomo zmanjšali otekline, ampak bomo olajšali bolečine v mišicah, zato jo uporabljamo, ko se je oteklina zmanjšala. Nevarno pa je tudi uporabljati vrele obkladke, saj lahko na področju pregrevanja nastanejo celo opekline. Med pregrevanjem je vredno upoštevati, da prizadetega mesta ne pregrevamo dlje kot 30 minut in med grelno površino in kožo vedno položimo kos tkanine, med pregrevanjem pa večkrat preverimo površino kože (vsaj vsakih pet minut preverimo barvo in temperaturo kože). Bolniki, ki imajo nevrološke probleme in težave z obtokom (napredujoči diabetes), naj bi uporabljali toplotno terapijo le po posvetu z zdravnikom.
Hladno-topla terapija – kontrastna terapija
Kontrastne kopeli, kjer izmenjavamo vroče in mrzle obkladke, so zelo priljubljene med športniki, ki morajo čim hitreje zmanjšati oteklino. Namesto obkladkov pogosto uporabljamo kopeli, tako da v vedro natočimo vodo in poškodovani del telesa namakamo vanj. Oboleli ud namočimo v mrzlo vodo in takoj nato v toplo. Ta metoda povzroča naglo oženje in širjenje krvnih žil, zaradi česar se oteklina zelo hitro zmanjša in s tem pospešimo celjenje. Pri tem je pomembno poudariti, da obkladki ne smejo biti izjemno vroči ali izjemno mrzli, temveč mlačni in hladni. Obkladke je treba menjavati na pet do deset minut, priporočljivo pa je, da terapija traja dlje kot 45 minut. Ta tehnika sicer zmanjša oteklino, ne pomaga pa pri lajšanju bolečin.
Kdaj poiskati zdravniško pomoč?
Nategnjene ali natrgane mišice, vneti sklepi in druge poškodbe so sicer sorazmerno pogost, zato pa nič manj nevaren pojav. Pomembno je, da pravilno presodimo, kdaj je poškodba prehuda, da bi si lahko učinkovito pomagali sami in moramo poiskati zdravniško pomoč.
Na poškodbo ali na preobremenitev dela našega telesa se telo odzove z vrsto različnih naravnih reakcij, tj. z vnetjem, s številnimi posledicami, med katere sodi tudi bolečina. Kot smo uvodoma omenili, je vnetje zdravilno in nas s svojimi znaki opozarja, da nekaj ni v redu. Zato ga ne smemo prezreti in njegovih znakov prekriti z zdravili. Zdravila in obkladki so pomemben dodatek pri zdravljenju, a se moramo zavedati, da moramo, če po dveh ali treh dneh počitka v postelji naše bolečine in vnetje ne pojenjajo, vsekakor poiskati zdravniško pomoč.
